TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

 

1. Obstoj kvalifikatornih okoliščin, ki morajo biti podane za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, je dejansko vprašanje, ki mora biti ugotovljeno v disciplinskem postopku. Tožena stranka bi tožniku nezakonito izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, če izpodbijana disciplinska sklepa ne bi vsebovala ugotovitev o obstoju kvalifikatornih okoliščin. Ker so bile kvalifikatoren okoliščine v disciplinskem posotopku ugotovljene, je delavcu delovno razmerje zakonito prenehalo. 2. Zmotno je tožnikovo stališče, da mu na podlagi določb mednarodnih pogodb in zakonov v času bolniškega staleža ne bi smelo prenehati delovno razmerje na podlagi dokončnega sklepa disciplinske komisije. Konvencija Mednarodne organizacije dela št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na ppobudo delodajalca (Ur. l. SFRJ, Mednarodne pogodbe 4/84) v 6. čl. določa, da začasna odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ni resen razlog za prenehanje delovnega razmerja. Tožniku pa delovno razmerje ni prenehalo zaradi njegove začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni, ampak zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. V prvem odstavku 36. c čl. ZDR pa je samo za trajno presežne delavcev določeno, da jim delovno razmerje ne more prenehati v času, ko so odsotni z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni. V mednarodnih aktih in delovnopravni zakonodaji tako ni nobene ovire, da delavcu, ki mu je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, le-to ne bi prenehalo z dnem dokončnosti sklepa o izrečenem ukrepu, kakor to določa 13. tč. prvega odstavka 100. čl. ZDR.