TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Ker so obresti v izvršilnem naslovu določene zgolj opisno, mora izvršilno sodišče v izvršilnem postopku odločiti o tem, kakšne so te zakonske zamudne obresti, pri tem pa uporabiti zakonska določila, ki urejajo višino zamudnih obresti, vključno s pravilom ne ultra alterum tantum. Ker so v izvršilnem naslovu določene zakonske zamudne obresti od 19.10.1999 dalje do plačila, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-300/04 z dne 02.03.2006, s katero je Ustavno sodišče delno razveljavilo določbo 1060. člena Obligacijskega zakonika – OZ, v kolikor se ta nanaša na tek zamudnih obresti iz obligacijskih razmerij nastalih pred njegovo uveljavitvijo, ki tečejo po 01.01.2002. Sodišče prve stopnje je moralo upoštevati odločbo Ustavnega sodišča RS US U-I 300/2004 z dne 2.3.2006, upoštevaje določbo tretjega odstavka 1. člena Zakona o ustavnem sodišču – ZustS, v skladu s katero so odločbe ustavnega sodišča obvezne. Tudi konkretna odločba zato predstavlja splošni pravni akt, ki ga morajo sodišča po uradni dolžnosti upoštevati pri odločanju.