TFL Vsebine / Revija Slovenska arbitražna praksa

Vprašanje odškodninske odgovornosti arbitra je povezano z dvojno naravo arbitraže, ki je pogodbena po izvoru ter sodna po namenu in postopku. Naloga arbitra sicer temelji na pogodbi s strankami. Vendar pa arbiter izvršuje tudi “sodniško” funkcijo, saj tako kot sodnik zagotavlja način razrešitve spora, za katero je potrebna zavezujoča odločitev nepristranske tretje osebe. Zaradi podobnosti funkcij, skoraj vsi razviti pravni sistemi priznavajo določeno stopnjo imunitete arbitru v okviru njegove “sodne” vloge. Neodvisnost in nepristranskost postopka odločanja bi bila namreč ogrožena, če bi bil arbiter podvržen povračilnim ukrepom strank, nezadovoljnih z izidom postopka. Prav tako pa imuniteta pripomore k zagotovitvi dokončnosti arbitražnih odločb, ki bi trpela, če bi stranke z odškodninsko tožbo lahko napadle vsebino odločitve. Zaradi dvojne vloge arbitra, je potrebno ločeno obravnavati njegovo odgovornost v primerih, ko krši dolžnosti v zvezi z odločanjem v sporu in odgovornosti za kršitev pogodbenih dolžnosti. Ugotoviti je namreč potrebno kdaj arbiter odgovarja za nepravilno izpolnjevanje svojih obveznosti in kdaj se lahko sklicuje na imuniteto zaradi podobnosti njegove funkcije s sodniško.