TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Na ugotovljeno dejansko stanje sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo, ko sta po določilu drugega odstavka 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur. list RS, št. 14/89 - prečiščeno besedilo in RS, št. 13/94 in 82/94) šteli, da sporno stanovanje ne spada v skupno premoženje pravdnih strank, ker ni bilo kupljeno iz premoženja, ki bi ga bila zakonca pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze. Revidentka sicer opozarja, da je tedaj, ko je toženec kupil stanovanje, zakonska zveza še trajala, čeprav sama priznava, da je življenjska skupnost že razpadla. Ker torej ni bilo več življenjske skupnosti in ker sta sodišči ugotovili, da je bilo stanovanje kupljeno iz toženčevih sredstev (odškodnina za nepremoženjsko škodo in dve posojili, ki jih je sam v pretežni meri že vrnil), je pravilno razsodilo, da je sporno stanovanje toženčevo premoženje in je zavrnilo zahtevek, da bi stanovanje spadalo v skupno premoženje.