TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1) Ugovoru z dne 30.10.2000 se ugodi, sklep z dne 19.10.2000 (redna št. 34) se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. 2) Odločitev o stroških ugovora z dne 30.10.2000 in odgovora na ugovor z dne 20.11.2000 se pridrži za končno odločbo. 3) Pritožba zoper prvo točko izreka sklepa z dne 18.7.2000 (redna št. 29) se zavrne in se izpodbijani sklep v prvi točki izreka potrdi. 4) Pritožba zoper sklep z dne 4.12.2000 (redna št. 50) se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi. 5) Dolžnik sam nosi svoje stroške pritožbe z dne 22.11.2000 zoper sklep z dne 18.7.2000 in pritožbe z dne 19.12.2000 zoper sklep z dne 4.12.2000. 6) Upnik sam nosi svoje stroške odgovora na pritožbo z dne 16.12.2000.

 

Sklep o rubežu terjatve je nerazumljiv, ker terjatev, ki naj bi se zarubila, sploh ni določena (temelj, višina, zapadlost itd.), tako da odločitve sodišča prve stopnje o rubežu terjatve niti ni mogoče preizkusiti. Za začetek opravljanja dejanj izvršbe po izvršitelju ni potrebno, da bi bil sklep o imenovanju izvršitelja pravnomočen. Dolžnik v pritožbi zatrjuje različna šikaniranja, grožnje in neprimerno ravnanje z dolžnikom s strani izvršitelja, kar bi sicer lahko bili utemeljeni razlogi, ki bi preprečevali določitev izvršitelja v smislu 3. odst. 289. čl. ZIZ, vendar so vse te navedbe popolnoma nedokazane, deloma pa so trditve o zlorabi pooblastil in kršitvah Pravilnika tudi nekonkretizirane. V postopku po 52. čl. ZIZ se odloča samo o nepravilnostih, ki jih je izvršitelj storil pri opravljanju izvršbe, torej v zvezi z realnimi dejanji izvršitelja (napr. rubež, cenitev, prodaja). Vročanje pisanj in pregled spisov ni opravljanje izvršbe, v teh procesnih dejanjih pa praviloma izvršitelj sploh ne sodeluje, zato te zatrjevane kršitve niso predmet odločanja o zahtevi za odpravo nepravilnosti iz 52. čl. ZIZ.