TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi zagovornika obs. A.Š. za varstvo zakonitosti se deloma ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o stroških kazenskega postopka spremeni tako, da se obsojenca oprosti povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke 2. odstavka 92. člena ZKP, v ostalem pa se zahteva zavrne.

V primeru kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 1. odstavku 325. člena KZ je s povzetkom zakonskega besedila v abstraktnem delu opisa (iz malomarnosti) krivdna oblika ustrezno opredeljena, saj ima v tem primeru v opisu dejanja funkcijo dejstva oziroma zakonskega znaka kaznivega dejanja in ne zgolj pravnega izhodišča odločanja.

Obdolženec ima pravico (16. člen ZKP), da ga sodišče pred odločanjem pritožbenega senata seznani z navedbami, zavzetim stališčem in predlogi tožilca glede njegove pritožbe ter mu omogoči, da se v primernem času do njih opredeli.

Navedbe sodbe, ki stroške konkretizira s sklicevanjem na "popis stroškov", ki so bili vnaprej plačani iz proračuna, omogočajo preizkus sodbe v tem delu, zato bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP ni podana.

Odločitev o plačilu stroškov lahko temelji le na okoliščinah, ki so bile podane ob izdaji odločbe, ne pa na podlagi bodočih oziroma pričakovanih dogodkov oziroma okoliščin.

Stališče, da se na prošnjo obsojenca lahko odloži začetek plačevanja stroškov zaradi "trenutne nesolventnosti", nima zakonske podlage, saj je dopustno le ravnanje, kot ga določa 4. odstavek 95. člena ZKP.