TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 1822/12-236-450/2004/1 z dne 7. 1. 2005 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožnika se oprosti plačila sodnih taks.

 

Tožnik v tožbi ugovarja, da je prišlo do bistvenih kršitev določb postopka, ugovarja tudi poteku zaslišanja z dne 11. 11. 2004. Iz spisa izhaja, da je očitno prišlo do napake pri zapisu datuma zaslišanja, kar je uradna oseba kasneje popravila, vendar o tem ni obvestila svetovalke za begunce. Iz zapisnika tudi izhaja, da je bila svetovalka za begunce na koncu pozvana, če ima na koncu še kaj dodati in je odgovorila, da je želela med postopkom postavljati podvprašanja, česar uradna oseba ni dovolila. Uradna oseba je sestavila tudi uradni zaznamek, iz katerega izhaja, da je svetovalka za begunce zahtevala, da se napišejo določena podvprašanja, za katera je uradna oseba menila, da jih ni potrebno pisati, ker nikakor ne vplivajo na vsebino samega zapisnika. Iz upravnega spisa je tako mogoče ugotoviti, da pripombe pooblaščenke za begunce niso vpisane v zapisniku, zato se ne more oceniti ali gre za motenje dela oziroma motenje poteka zaslišanja ali ne. Določila ZUP (v zvezi z 23. členom ZAzil) nimajo posebnih določil glede sestave zapisnika pri izjavi stranke (188. člen ZUP). Pri sestavi zapisnika pa je zato potrebno slediti določilom 74. do 81. člena ZUP. Zapisnik mora obsegati natančno in kratko potek in vsebino v postopku opravljenega dejanja in danih izjav (2. odstavek 76. člena ZUP). Po ustaljeni upravno sodni praksi v azilnih postopkih se prosilca za azil zasliši tako, da se zapisuje v zapisnik posamezno postavljeno vprašanje s strani uradne osebe in odgovor prosilca za azil. Tudi pri zaslišanju prosilca za azil je potrebno slediti splošnim načelom ZUP (6., 7., 8. in 9. člen ZUP), zato ni v nasprotju z določili ZUP, da pri posameznem vprašanju, ki ga postavi uradna oseba, postavi tudi svoja vprašanja navzoči svetovalec za begunce. Pri tem se zagotavlja ekonomičnost postopka, stranka lahko tako lažje predstavi svoje razloge in s tem zavaruje svoje pravice, s takšnim postopkom pa je tudi varovano načelo materialne resnice, da se ugotovi resnično dejansko stanje stvari. Pri tem pa je potrebno poudariti, da je vsako zaslišanje prosilca specifično, pri zaslišanju posameznika je zato potrebno upoštevati njegove psihofizične lastnosti. Ker zapisnik z dne 11. 11. 2004 ne vsebuje posameznih podvprašanj, ki jih je hotela postaviti navzoča pooblaščenka za begunce, to pa je potrjeno tudi z uradnim zaznamkom uradne osebe, pa tudi, ker zapisnika nista podpisali stranki v postopku, sedaj tožnik in njegova pooblaščenka oziroma svetovalka za begunce se sodišču poraja dvom o tem, da zapisnik z dne 11. 11. 2004 ne odraža poteka in vsebine dejanj v postopku in danih izjav (1. odstavek 80. člena ZUP). Zato obstaja dvom o pravilnosti zaključkov tožene stranke, ki jih je naredila na podlagi tako sestavljenega zapisnika. Po oceni sodišča tožena stranka ni v zadostni meri ugotavljala razlogov ogroženosti na strani tožnika, zato ne more slediti oceni tožene stranke, da so razlogi tožnika neverodostojni.