TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni, da se pritožbi tožeče stranke delno ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

"Tožena stranka mora plačati tožeči stranki 12,500.000,00 SIT in 543.637,00 SIT pravdnih stroškov, oboje z zamudnimi obrestmi od 23.5.1995 dalje do plačila in oboje v 15 dneh.

V presežku za plačilo glavnice 1,250.000,00 SIT z obrestmi se tožbeni zahtevek zavrne."

Tožena stranka mora plačati tožeči stranki 39.900,00 SIT pritožbenih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.2.1996 dalje do plačila v 15 dneh.

Tožena stranka mora plačati tožeči stranki 57.375,00 SIT revizijskih stroškov z zamudnimi obrestmi od 13.11.1997 dalje do plačila v 15 dneh.

Pač pa ima revizija prav, da ne gre invalidnine vštevati v odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti z zmnožkom in seštevkom prejemkov iz naslova invalidnine, ki jih je in ki jih bo v pričakovani življenjski dobi dobival oškodovanec.

Takšnega vštevanja zakon ne predpisuje niti ga ne opravičuje. Zakon namreč nalaga sodniku, da prisodi denarno odškodnino za takšno škodo tako, da upošteva pretrpljene in bodoče duševne bolečine, njihovo stopnjo in trajanje ter okoliščine primera pa tudi pomen prizadete dobrine in namen odškodnine (200. in 203. člen ZOR). Med okoliščine primera sodi tudi dejstvo, da je oškodovanec upravičen do invalidnine za telesno okvaro, zadobljeno s škodnim dogodkom. Ker se takšna odškodnina odmerja praviloma v enkratnem znesku, invalidnino pa prejema oškodovanec v mesečnih obrokih, in ker je pričakovana življenjska doba zelo negotova postavka, zlasti ko gre za telesno in duševno prizadete ljudi, ne gre tako vštevati invalidnine, kot sta to storili nižji sodišči. Odmera odškodnine se mora torej ravnati po merilih, ki jih je potrebno upoštevati in od katerih je odvisna višina, torej tudi tista, ki učinkujejo tako, da je odškodnina nižja.