TFL Vsebine / Revija Revus

O metajeziku primerjalnih pravnikov. Od stremljenja za nevtralnostjo k pragmatistični zavzetosti. Ob preučevanju različnih oblik ustavnosodne presoje delujejo primerjalnopravniki navadno v miselnem okviru, ki ga določa nasprotje med evropskim in ameriškim modelom ustavnega sodstva. Vendar je s teoretskega, empiričnega in političnega gledišča to ločnico nemogoče ubraniti in jo moramo zato zamenjati. V splošni teoriji znanosti se kot osrednje vodilo pri oblikovanju znanstvenih pojmov ponuja konvencionalizem. Naše izbire morajo biti po njem takšne, da pripeljejo do nevtralnega in celovitega primerjalnega metajezika. Tu pa imamo dve težavi. Gnoseološki ugovor raziskovalca sili, da natačno opredeli svoje razumevanje odnosa med pojmi in »resničnostjo«, ki naj bi se je ti dotikali. Poleg tega pa bi bilo ambiciji, da oblikujemo univerzalni metajezik, mogoče ugovarjali tudi zaradi etnocentrizma. Soočenje s tema dvema težavama nas končno vodi k takšnemu pristopu, ki se približuje pragmatističnemu, zaznamujeta pa ga vztrajanje na relativnosti in kontekstualni koristnosti pojmovnih izbir znotraj vztrajnega in prevprašujočega raziskovanja.

One of the most common frameworks among comparativists for the study of the various forms of constitutional review rests on the opposition between a European and an American model of constitutional justice. From theoretical, empirical and political viewpoints, such a proposition cannot be defended, and must be replaced by another. In the general theory of sciences, conventionalism is the major guide for the elaboration of scientific concepts. Choices must be made so as to devise a neutral and comprehensive comparative metalanguage. Nevertheless, a gnoseological objection compels one to give details as to one’s conception of the relationship between the concepts and the “reality”they are supposed to deal with. Moreover, if it were not for additional elements, the ambition to establish a universal metalanguage could be objected to on grounds of ethnocentrism. By facing these two difficulties, one is led to adopt an approach which becomes closer to a pragmatist one, insisting on the relativity and contextual usefulness of conceptual choices, within a continued and defeasible enquiry.