TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Sodišče prve stopnje je odločilo, da se bo po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa, pravdni postopek v tej zadevi nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka in sicer postopka za ureditev meje. V svoji obrazložitvi je navedlo, da obstajajo razlogi, da se začeti postopek zaradi motenja posesti nadaljuje v nepravdnem postopku in se ugotovi meja med zemljiščema pravdnih strank, ker meja med zemljišči pravdnih strank še ni označena z mejniki, količki pa so dotrajani in poškodovani. Pri svoji odločitvi se je oprlo na določilo 19. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP z razlago, da daje prej navedeno določilo sodišču možnost, da začeti pravdni postopek zaradi motenja posesti, nadaljuje v nepravdnem postopku ob pogojih, da so za to podani tehtni razlogi. Glede stroškov je odločitev pridržalo za končno odločbo.

Zoper ta sklep se pritožuje tožeča stranka. V svoji pritožbi uveljavlja pritožbena razloga iz 1. in 3. točke prvega odstavka 353. člena v zvezi s 381. členom ZPP, torej zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi napačno uporabilo določilo 19. člena ZPP.

Tožba zaradi motenja posesti in hkrati tudi predlog za izdajo začasne odredbe sta bila vložena 27.8.1996 pri Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici. Tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje obravnavalo v pravdnem postopku in to pravilno, saj se motenjske zadeve obravnavajo v pravdnem postopku. Določba 19. člena ZPP se lahko uporabi le, če sodišče ugotovi, da bi bilo potrebno opraviti postopek po pravilih nepravdnega postopka, kar je treba razumeti, da pravdnemu sodišču ni potrebno obravnavati zadeve, ki spada v pristojnost nepravdnega sodišča in zato po taki ugotovitvi lahko postopek ustavi s sklepom ter po pravnomočnosti le-tega pošlje zadevo k nepravdnemu sodišču. V konkretni zadevi pa je sodišče prve stopnje bilo pristojno za obravnavanje motenjske zadeve, vendar zaradi ugotovitve spornosti meje, o prej omenjenem zahtevku sploh ni odločilo (kar pa je po 2. členu ZPP dolžno), ampak zadevo poslalo k nepravdnemu sodišču.

Dejstvo, ki se je tekom postopka pokazalo, namreč, da je meja med pravdnima strankama sporna, pa ne more vzeti posestniku po zadnjem stanju posesti pravice do varstva pred motenjem.

Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za uporabo 19. člena ZPP in je zaradi izpodbijane odločitve podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 354. člena v zvezi s 381. členom ZPP, kar je vplivalo ali moglo vplivati na pravilnost in zakonitost odločbe.

Pritožba zato utemeljeno očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka relativnega značaja. Takšna kršitev pa vodi do razveljavitve izpodbijanega sklepa prve stopnje (člen 369/I v zvezi s 381. členom ZPP).

V ponovljenem postopku bo zato moralo sodišče prve stopnje odpraviti obrazloženo kršitev in o zadevi meritorno odločiti.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.

 

Določba 19. člena ZPP se lahko uporabi le, če sodišče ugotovi, da bi bilo potrebno opraviti postopek po pravilih nepravdnega postopka, kar je treba razumeti, da pravdnemu sodišču ni potrebno obravnavati zadeve, ki spada v pristojnost nepravdnega sodišča in zato po taki ugotovitvi lahko postopek ustavi s sklepom ter po pravnomočnosti le-tega pošlje zadevo k nepravdnemu sodišču.Če pa je sodišče prve stopnje bilo pristojno za obravnavanje motenjske zadeve, vendar zaradi ugotovitve spornosti meje, o prej omenjenem zahtevku sploh ni odločilo (kar pa je po 2. členu ZPP dolžno), ampak zadevo poslalo k nepravdnemu sodišču,je s tem vzelo posestniku pravico do varstva pred motenjem.