TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Nedvomno je tožeča stranka naknadno razpolagala s tožbenim zahtevkom, toda iz vsebine njene izjave ne izhaja, da bi objektivno spremenila tožbo tako, da bi poleg obstoječega tožbenega zahtevka, naknadno postavila še alternativni zahtevek, s katerim bi toženi stranki prepustila pravico izbire predmeta izpolnitve (primerjaj 403. in 409. člen ZOR). Iz vsebine njene izjave namreč izhaja, da je hotela oblikovati drugačen tožbeni zahtevek za primer, da bi sodišče, če bi spoznalo, da prvotni tožbeni zahtevek ni utemeljen, ugodilo novemu tožbenemu zahtevku (tako imenovana eventualna kumulacija tožbe po drugem odstavku 188. člena ZPP 1977). Ob tem razpolaganju s tožbenim zahtevkom, pa ni mogoče mimo dejstva, da veljajo za naknadno preoblikovanje tožbenega zahtevka hkrati tudi pravila o spremembi tožbe in da je predmet prvotnega in naknadnega konkretnega tožbenega zahtevka denar. Novi tožbeni zahtevek je za toženca ugodnejši od prvotnega. Tako se izkaže, da je tožnik tožbeni zahtevek zmanjšal, s čimer je sodišče "pooblastil", da zavrne del prvotnega tožbenega zahtevka, kar mora sodišče storiti že po zakonu. Sodišče prve stopnje sicer ni zavrnilo presežnega dela iz prvotnega tožbenega zahtevka, toda Vrhovno sodišče Republike Slovenije v to ni posegalo, ker v revizijskem postopku odloča le o pravnomočni sodbi.