TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Kritika mora biti v skladu z njenim namenom pravno utemeljena in ne sme biti žaljiva (ne sme sramotiti prizadetega sodnika in izražati prezira do sodišč). Samo navajanje napak pri sojenju sodišča druge stopnje in Vrhovnega sodišča ni žaljivo, če ostaja v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji, izražanje negativnih vrednostnih ocen, kot so očitek pristranskosti, tendencioznosti in politične pogojenosti pa ni resna in dovoljena kritika dela sodnikov in sodišča.

Po oceni tega sodišča bi se pritožnica morala zavedati, da sodnikova pravna stališča, izražena pri opravljanju sodne funkcije, ne morejo biti odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP. Lahko bi sicer navedla, da pričakuje, da bo sodnik poročevalec pri odločanju izhajal iz predhodno izoblikovanega mnenja in zato ne bo več odprt za argumente njene stranke, izražene pri ponovljenem sojenju, ter da si je v postopku, v katerem je dvakrat že sodeloval kot sodnik poročevalec o isti zadevi, ustvaril določeno mnenje o spornem predmetu. Njen predlog za izločitev ni utemeljen na ta način, pač pa na način, ki diskvalificira sodnika poročevalca, katerega izločitev je predlagala. Tudi za to sicer dovoljeno procesno dejanje je potreben izkaz okoliščin, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost, ni pa sprejemljivo zgolj zatrjevanje pristranskosti na več mestih v isti vlogi in v več vlogah, ki je poleg vsega tudi pravno neobrazloženo.

Izjave pritožnice glede politične pogojenosti in nemoralnosti sodbe Vrhovnega sodišča RS nimajo nobene zveze z odločitvijo v konkretni zadevi in k obrambi pravic tožene stranke v ničemer ne morejo pripomoči. Še manj ji koristijo trditve o vrhovnem sodniku, čigar družini naj bi bilo v denacionalizaciji vrnjeno veliko premoženje. Kritika sodne odločbe ni bila podana na pravno argumentiran in dostojen način, temveč na način, ki zmanjšuje ugled sodišča. Pritožnica enak slabšalni pristop, predvsem pri uporabi besedne zveze "nova politika sojenja" uporablja tudi v pritožbi, saj v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča opr. št. II Ips 98/2004, ki ji je pripisala politično pogojenost, zatrjuje uvedbo nove politike sojenja, kar pomeni pripisovanje nove usmeritve sojenja glede na spremenjene okoliščine. Pritožnica se mora zavedati, da je nestrinjanje s sodno odločbo vedno mogoče izraziti na dostojen, primeren način brez negativnih vrednostnih sodb glede sodne veje oblasti.

Pri kaznovanju po 109. členu ZPP ne gre za kazenskopravno varstvo, zato ni potrebno ugotavljati pritožničinega namena, pač pa zadošča, da so njene izjave po vsebini žaljive.