TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Ob reševanju pritožbe matere obd. A. V. se izpodbijana sodba o prekršku sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti spremeni glede pravne kvalifikacije prekrškov tako, da se dejanje obdolžencev opisano v prvem delu izreka namesto kot prekršek po 1. točki I. odstavka 10. člena pravno označi kot prekršek po 1. točki I. odstavka 11. člena ZJRM, v izreku o sankcijah pa tako, da se za po I. odst. 112. čl. ZP-1 obdolžencema v izrečeno globo všteje čas, ko sta bila pridržana in sicer od 13.04.2006 od 12.45 ure do 16.05 ure, kar šteje za 20 EUR in sta tako dolžna plačati vsak po 397,29 EUR globe.

Sicer se pritožba obdolženčeve matere kot neutemeljena zavrne in se v nespremenjenih delih izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

 

Za prekršek po čl. 10/I-1 ZJRM je značilno, da je intenziteta nesprejemljivega vedenja v javnosti večja in meri že na takšno ravnanje, ki meji ali celo vključuje kakšno obliko fizičnega nasilja, zaradi česar je prekršek po čl. 10/I-1 ZJRM strožje sankcioniran kot prekršek po čl. 11/I-1 ZJRM. V konkretnem primeru pa takšne intenzitete ni zaznati in ravnanja obdolžencev ni mogoče šteti za vedenje na posebno drzen način, zaradi česar je pravilneje kvalificirati njuno ravnanje kot nespodobno vedenje na javnem kraju. Način vedenja obdolžencev do sprevodnika, ki je opravljal svoje delo, družbeno ni sprejemljiv in predstavlja nespodobno vedenje, saj sta obdolženca pri sprevodniku povzročila vznemirjenje in občutek ogroženosti, prav tako sta z izrečenimi besedami škodovala njegovemu ugledu, kar nedvomno predstavlja nespodobno vedenje na javnem kraju.