TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v točki II in III spremeni tako, da se predlog upnikov za ločitev zapuščine zavrne.

Zaradi neaktivnosti ločitvenih upnikov je tako prišlo do položaja, ko je zapuščinski postopek pravnomočno končan, sklep o ločitvi zapuščine pa zaradi pritožbe dediča še ni pravnomočen. Gre torej za primer, ko bi bilo potrebno o ločitvi zapuščine odločati po zaključenem zapuščinskem postopku, to pa ni mogoče. Po določilu 220. člena ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, torej tudi ločitvene upnike, v kolikor jim ni dana pravica, da uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi. Ločitvenim upnikom v tem postopku ta pravica ni bila dana, zato jih veže pravnomočen sklep o dedovanju, na podlagi katerega je dedič podedoval vse zapustnikovo premoženje. S pravnomočnim sklepom o dedovanju se je dedičevo premoženje združilo z zapustnikovim in tako ločitev zapuščine ni več mogoča.