TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se delno ugodi. Odločba Davčne uprave Republike Slovenije, Glavni urad B, št. 482-11/02 z dne 5. 9. 2002 se v zavrnilnem delu glede obračuna zamudnih obresti, ki se nanašajo na del točk I/1, 2 in 6 izreka prvostopne odločbe, odpravi. Odločba Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada C, št. 00480-020/01-7-94-83/442, 409-VPI-0416/01 z dne 12. 12. 2001 se v delih, s katerimi je odločeno o zamudnih obresti (izrek delno pod točkami I/1, I/2 in I/6) odpravi in odloči tako, da zamudne obresti tečejo od dneva izvršljivosti te odločbe do plačila. V ostalem se tožba zavrne.

 

Med odhodke davčnega zavezanca štejejo samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti ali posledica opravljanja te dejavnosti oz. samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov. Pravilnik o davčno nepriznanih odhodkih davčnega zavezanca v 2. členu določa, da za davčno nepriznane štejejo tisti, ki ne pripomorejo k poslovanju, ker so nepotrebni ali neupravičeni oz. odhodki, ki niso običajni za poslovanje. Tako se izkaže, da stroške amortizacije in drugi stroški, ki se nanašajo na sporno plovilo, tudi na novo navedeni pravni podlagi niso davčno priznani odhodki, saj tožeča stranka kot ugotovljeno ni dokazala, da je navedena osnovna sredstva uporabljala pri opravljanju svoje dejavnosti. Ob tem sodišče poudarja, da iz podatkov upravnega spisa izhaja, da tožeča stranka s pomočjo omenjenega plovila ni ustvarila nobenega prihodka, poleg tega pa je iz spisnega lista za sporni čoln izdan v A dne 2. 7. 1999, kot namen uporabe čolna navedeno: osebni namen. Uradni zaznamek pa je bil sestavljen dne 27. 7. 2001, v katerem je opisan sam postopek komuniciranja med inšpekcijskim pregledom in ima podlago v 2. odstavku 74. člena ZUP ter predstavlja običajen način zapisa manj pomembnih dejanj, izjav in opažanj v upravnem postopku. Nedvomno med taka dejanja spada tudi ugotovitev, da so se pooblaščene osebe davčnega organa v skladu s 55. členom ZDS izkazale zakonitemu zastopniku po zakonu. Glede ugovora tožnika o pisanju zapisnika o davčnem postopku po določbah 74. in 78. člena ZUP pa sodišče ocenjuje, za postopanje davčnega organa v davčnih stvareh treba primarno uporabiti ZDavP kot specialni predpis glede na ZUP. Tudi 15. a člen ZDavP je potrebno razumeti kot specialni predpis glede na splošnega in je v njem izrecno zapisano, da se zapisnik o davčnem postopku inšpekcijskega nadzora sestavi in vroči davčnemu zavezancu najpozneje v 15-dneh po končanem pregledu ter je v smislu omenjenega člena razumeti možnost tožnika v pripombah na zapisnik, oporekati dejanskemu stanju ali posameznim ugotovitvam davčnega organa. Možnost sodelovanja v postopku je tožeči stranki tako zagotovljena na podlagi 9. oz. 138. člena ZUP. Tožeča stranka ima sicer prav, saj 16. člen ZDavP določa, da mora izrek odločbe o odmeri davka vsebovati davčno osnovo, stopnjo davka in znesek odmerjenega davka ter rok plačila, če ni z zakonom drugače določeno in da v omenjeni točki davčna osnova tudi res ni navedena, vendar pa po oceni sodišča ne gre za bistveno kršitev določb postopka. Nima pa pravne podlage tožbeni zahtevek, ki se nanaša na naknadno odobritev popravkov vrednosti terjatev oz. znižanje davčne osnove iz tega naslova. Dodatna znižanja, ki jih tožnik uveljavlja v pritožbi in sedaj v tožbi, nimajo podlage v ZDDPO, niti v ZDavP. Izkaz uspeha, bilanca stanja in izkaz uporabe dobička in kritje izgube ter potrdilo o plačanem davku od prihodkov, doseženih z udeležbo pri dobičku, so sestavni del davčnega obračuna (199. člen ZDavP). To posledično pomeni, da v postopku ugotavljanja davčnega obračuna navedene poslovne izkaze, kot sestavni del davčnega obračuna, ni mogoče spreminjati.