TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi drugotožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"Drugotožena stranka Š. V. je dolžna plačati tožeči stranki Z. T. d.d. L., O. e. C. 133.379,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.03.2003 dalje do plačila ter ji nerazdelno s prvotoženim Š. P.povrniti 44.580,00 SIT pravdnih stroškov, samostojno pa nadaljnjih 65.450,00 SIT, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 07.04.2004 dalje do plačila, vse v 8. dneh in pod izvršbo;" zavrne.

 

Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, saj je bila drugotožena stranka v poslovnem razmerju s prvotoženo stranko, s katero je sklenila zavarovalno pogodbo, iz neposlovne odgovornosti pa tožeča stranka ni oškodovanka in zato iz naslova uporabe osebnega avtomobila kot nevarne stvari ne more zahtevati plačila odškodnine, saj ima to pravico le neposredni oškodovanec. Škodni dogodek je namreč nastal med udeležencema nezgode, na zavarovalnico pa, po določilu čl. 963 OZ, z izplačilom odškodnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo.

Zavarovalnica lahko ima torej do svojega zavarovanca odškodninski zahtevek le zaradi kršitve pogodbe o zavarovanju. Tožeča stranka pa nima upravičenja, da zahteva odškodnino iz neposlovne odškodninske odgovornosti