TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

 

Iz določbe 8. odstavka 2. člena ZZVN izhaja, da zakon v posamičnih primerih za upravičenca do priznanja statusa žrtve uporablja besedo "otrok", v drugih primerih pa besedo "oseba". Iz tega po presoji sodišča nedvomno izhaja, da se želi v ZZVN ločiti med upravičencem otrokom in upravičencem osebo, kar izhaja tudi iz tega, da se v določenih primerih status žrtve vojnega nasilja lahko prizna vsakomur, ki za to izpolnjuje predpisane pogoje, takrat je uporabljen termin oseba, v določenih primerih pa lahko po ZZVN status žrtve vojnega nasilja pridobijo le otroci, ki jim je s tem zakonom zaradi prestanega gorja v otroštvu zagotovljeno posebno varstvo. Ker ZZVN nima definicije otroka, sodišče meni, da je treba pojem otroka razlagati z definicijo otroka po 1. členu Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (Uradni list SFRJ - MP, št. 15/90). Glede na navedeno se zato za otroka v smislu ZZVN šteje oseba, mlajša od 18 let, torej oseba, ki je bila ob izvajanju prisilnega ukrepa stara pod 18 let.