TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

2. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka mora drugemu tožencu povrniti 256,85 EUR za stroške odgovora na pritožbo v roku 15 dni, po tem roku pa za primer zamude še zakonske zamudne obresti od 256,85 EUR do plačila tega zneska.

 

Smisel izvršilnega postopka je, s prisilnimi ukrepi v razmerju proti dolžniku doseči izvršitev sodne odločbe (prim. 1. odst. 1.čl. ZIZ). Rubež se skladno temu izhodišču opravi na stvareh, ki so v (neposredni) posesti dolžnika. Na ta način se poseže v dolžnikov položaj. Morebitne pravice (in ne posredna posest) tretjih (prim. 64. čl. ZIZ) pa so zavarovane z ugovorom tretjega. Pritožbeno sodišče še dodaja, da izvršitelj ni pristojen za odločanje o teh pravicah. V pritožbi zatrjevana "absurdnost situacije" ne zadošča za nastanek odškodninske odgovornosti, ker je posledica izrecnih pooblastil izvršitelja v splošnih predpisih, sprejem splošnih predpisov pa po splošnih načelih odškodninskega prava ne more imeti značilnosti protipravnega ravnanja. Tožeči stranki je zatrjevana škoda nastala zaradi kršitve sklenjene pogodbe o najemu: najemnik (dolžnik v izvršilnem postopku) avtomobila namreč ni vrnil ob izteku pogodbeno dogovorjenega roka. Res je, da je do kršitve pogodbe prišlo zaradi izvedenih izvršilnih dejanj proti dolžniku. Vendar bi se dolžnik - najemnik prisilnim izvršilnim dejanjem lahko izognil na več načinov. Zato ne držijo pritožbene navedbe, da za zatrjevano škodo nihče ne odgovarja (prim. 240. čl. OZ).