TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

V postopku pred sodiščema druge in prve stopnje je bilo ugotovljeno, da je prišel pokojni J. S. dne 22.5.1963 sam od sebe, tedaj brez vabila, na Oddelek za finance Občinskega ljudskega odbora K. in se dogovoril, da podari v družbeno lastnino del svojega premoženja (popis premoženja je naveden v zapisniku z dne 22.5.1993), v zameno za podarjeno premoženje pa si je zase in za ženo izgovoril "kmetijsko oskrbnino", ki jo je, tako kot njegova žena, po ugotovitvah sodišč tudi prejemal. Sodišči sta nadalje še ugotovili, da oče predlagateljev pravnega posla dne 22.5.1963 ni sklenil zaradi strahu, da mu bo drugače zemlja odvzeta ampak zato, ker nobeden od otrok z izgovorom, da kmetija ni perspektivna, davki pa previsoki, ni ostal in delal na domači kmetiji, ampak so vsi odšli v tovarne, staršema pa niti pri plačilu davkov niso pomagali. Končno sta sodišči po oceni izvedenih dokazov tudi ugotovili, da je bil oče predlagateljev v času sklenitve pravnega posla poslovno sposoben, kar dokazuje tudi dejstvo, da je po 22. 5. 1963 sklepal tudi druge pravne posle, dne 22.9.1966 pa je s hčerko M. K. sklenil celo izročilno pogodbo, za katero predlagatelja tekom postopka nista nikoli zatrjevala, da naj bi bila zaradi očetove poslovne nesposobnosti neveljavna. Iz vseh navedenih pravnoodločilnih dejstev je mogoče narediti le zaključek, da oče predlagateljev ni sklenil darilne pogodbe ampak pravni posel, ki je bil (vsaj delno) odplačen. Za sklenitev pravnega posla se je odločil sam, brez grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti in sicer zato, da bi v zameno za del svojega premoženja prejemal "kmetijsko oskrbnino". Tak nagib pri pogodbi, ki je vsaj delno odplačna, ni nedopusten. Pokojnega očeta predlagateljev sodišči druge in prve stopnje zato materialnopravno pravilno nista šteli za upravičenca do denacionalizacije v smislu določbe 5. člena ZDEN.