TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se zato sklep sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i . O b r a z l o ž i t e v

Prvostopenjsko sodišče je v uvodoma navedeni pravdni zadevi postopek prekinilo do pravnomočne rešitve kazenskega postopka, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kopru. Sklep je utemeljilo z navedbo, da je odločitev v pravdni zadevi odvisna od pravnomočne odločitve v kazenskem postopku. Zoper sklep se pritožuje tožnik po pooblaščencu. V pritožbi navaja, da je glede na podatke spisa o zadevi možno takoj odločiti, prekinitev postopka pa predstavlja zgolj zavlačevanje rešitve zadeve. Kazenski postopek zoper tožnika ni pravnomočno zaključen, kar pomeni, da velja tožnik za nedolžnega. Denar mu je bil odvzet, še preden je bil izdan sklep o uvedbi preiskave, v zvezi z odvzemom denarja pa tožniku niti med samim kazenskim postopkom ni bila izdana nobena odločba. Tudi iz zabeležke delavcev zapora z dne 27.2.1995 izhaja le, da je tožniku denar bil zasežen proti potrdilu, ne da bi se pri tem sklicevali na svoj pravilnik. Poleg tega pa je tožniku bil vzet denar, ki ni v nobeni zvezi z dejanjem, za katerega je bil tožnik osumljen. Vse to pomeni, da upravičeno lahko zahteva njegovo vrnitev. Pritožba je utemeljena. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogoče ugotoviti, katero je tisto predhodno vprašanje, za katerega je prvostopenjsko sodišče menilo, da bistveno vpliva na odločitev v zadevi in glede katerega je odločilo, da ga samo ne bo reševalo, temveč da bo počakalo na izid kazenskega postopka. Takšne odločitve zaradi odsotnosti razlogov o odločilnih dejstvih zato niti ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja kršitev iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki ima za posledico razveljavitev sklepa (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. in 1. odst. 354. čl. ZPP). Sicer pa pritožbeno sodišče tudi samo ni našlo razloga, zaradi katerega bi bilo treba obravnavani postopek prekiniti. Podlaga tožbi je trditev, da so delavci zaporov, za katerih dejanja odgovarja tožena stranka, tožniku nezakonito odvzeli denar in zato zahteva njegovo vrnitev. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je bil ta denar tožniku odvzet ob privedbi v zapore dne 27.2.1995, ko mu je bilo pri osebnem pregledu najdeno 20 bankovcev, skritih v podlogi suknjiča (priloga B/2 spisa), denar pa je bil posredovan preiskovalnemu sodniku (potrdilo B/4 spisa). Glede na trditveno podlago tožbe, to je, da je bil denar tožniku odvzet nezakonito, bo torej moralo prvostopenjsko sodišče utemeljenost tožbenega zahtevka presojati skozi Pravilnik o izvrševanju pripora (Uradni list SRS št. 22/81) in Pravilnik o izvrševanju del in nalog pooblaščenih uradnih oseb kazensko poboljševalnih zavodov (Uradni list SRS št. 3/79).

 

Glede na trditveno podlago tožbe, da so delavci zaporov tožniku ob privedbi v zapore nezakonito odvzeli denar, je potrebno utemeljenost tožbenega zahtevka, s katerim zahteva njegovo vrnitev, presoditi glede na določila Pravilnika o izvrševanju pripora ter Pravilnika o izvrševanju del in nalog pooblaščenih uradnih oseb kazensko poboljševalnih zavodov, ni pa to razlog za prekinitev pravdnega postopka do pravnomočne rešitve kazenskega postopka, ki se vodi proti tožniku.