TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi in sodba sodišča druge stopnje tako spremeni, da se pritožbi tožene stranke ugodi ter se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"'Tožena stranka Ma. P., M. P. in J. J. so kot hipotekarni dolžniki dolžni priznati, da je tožeča stranka Banka d.d. upravičena zahtevati plačilo svoje terjatve v znesku 25,097.637,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 7. 1998 dalje do plačila iz zastavljenih nepremičnin, in sicer:

M. P. iz zastavljene stan. hiše na parceli št. 955/10 vl. št. 576 k.o. ..., največ do višine vknjiženega zneska hipoteke 6,000.000,00 SIT, povečanega za revalorizacijo in obresti v višini najvišje obrestne mere po vsakokratnem veljavnem Sklepu o obrestnih merah za posamezne vrste posojil, depozitov in hranilnih vlog Banka d.d. za čas od 30. 11. 1994 do dne plačila in M. P. in J. J. iz zastavljene stan. hiše na parceli št. 68/23 vl. št. 1022 k.o. ..., vknjižene kot z.k. telo 2 vsak do ene polovice (1/2), največ do višine vknjiženega zneska hipoteke 8,000.000,00 SIT, povečanega za revalorizacijo in obresti v višini najvišje obrestne mere po vsakokratnem veljavnem Sklepu o obrestnih merah za posamezne vrste posojil, depozitov in hranilnih vlog Banka d.d. za čas od 30. 11. 1994 do dne plačila in dopustiti poplačilo navedene terjatve z izvršbo na ti nepremičnini."

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki 5.138,36 € pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

Ker ugasnitev zavarovane terjatve (v primeru maksimalne hipoteke pa zavarovanega pravnega razmerja) hipoteko vsebinsko izvotli in ji odvzame ves smisel, bi bilo pripisovanje prevelikega pomena dejstvu, da hipoteka formalno sicer še vedno obstoji, v nasprotju s samim bistvom akcesornosti tovrstnega zavarovanja. Pravni učinki vknjižbe po vsebini odmrle hipoteke zato nikakor niso absolutni, temveč ostajajo v okviru dometa načela javnosti (in publicitete) zemljiške knjige, ki – izhajajoč iz namena načela zaupanja v zemljiško knjigo - ne sega preko zagotavljanja varstva dobrovernih udeležencev v pravnem prometu z nepremičninami.

Posledica tega je, da imajo zastavitelji (t.i. realni dolžniki), ki niso hkrati tudi dolžniki zavarovanih terjatev (t.i. osebni dolžniki), v primeru hipotekarne tožbe zastavnega upnika zoper slednjega na razpolago tudi ugovore, ki temeljijo na neobstoju oziroma prenehanju zavarovane terjatve. Ko pa je tako, sodišče zahtevku iz hipotekarne tožbe ne more ugoditi tudi, kadar iz tožbenih navedb same tožeče stranke izhajajo dejstva, ki jasno kažejo, da sta zavarovano pravno razmerje in iz njega izvirajoča terjatev ugasnila, preden je bila tožba vložena.