TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
-
Analiziraj sodbo
-
Napiši izvleček
-
Izdelaj povzetek
VSK sodba Kp 9/2007 - proizvodnja mamil - omogočanje uživanja mamil - posebni ukrepi - informatorji
SODIŠČE
Višje sodišče v Kopru
ODDELEK (*)
Kazenski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
3.10.2007
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSK sodba Kp 9/2007
INTERNA OZNAKA (*)
VSK0003297
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
proizvodnja mamil - omogočanje uživanja mamil - posebni ukrepi - informatorji
PODROČJE VSRS
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
IZREK
Pritožbi zagovornikov obtoženih E.V.S. in N.S. se kot neutemeljeni zavrneta in p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.
Po 1.odst. 98.čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) sta dolžna obtožena E.V.S. in N.S. plačati vsak na 1.000 EUR odmerjeno povprečnino.
Po 1.odst. 98.čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) sta dolžna obtožena E.V.S. in N.S. plačati vsak na 1.000 EUR odmerjeno povprečnino.
JEDRO
Vsakršnega delovanja policije, bodisi neposredno ali pa posredno preko policijskih informatorjev, še ni mogoče enačiti z izvajanjem posebnih ukrepov, saj vsaka informacija, ki jo pridobi informator še ne predstavlja nujno pravnorelevantnega dokaza.
Kolikor pa zagovornika menita, da je nevzdržno, da se policijski informator sestaja s poznejšim osumljencem in da je bil s strani policije usmerjan ter se pri tem sklicujeta na komentarje kazenskoprocesnih teoretikov Horvata, Dežmana in Erbežnika, pa jima je potrebno povedati, da nimata prav, saj vira in informatorja ni mogoče enačiti. Če za vir velja, da je posredovanje informacij policiji o kaznivih dejanjih samoiniciativno in nenačrtno, pa kaj takega za informatorja ni mogoče trditi. Za informatorja namreč velja, da je posredovanje informacij in podatkov o kaznivih dejanjih in njihovih storilcih prikrito, zavestno, prostovoljno in usmerjeno, prav tako pa gre pri delovanju informatorjev tudi za daljše časovno obdobje, tako, kakor je sodelovanje z informatorjem opisal tudi kriminalist.
Kolikor pa zagovornika menita, da je nevzdržno, da se policijski informator sestaja s poznejšim osumljencem in da je bil s strani policije usmerjan ter se pri tem sklicujeta na komentarje kazenskoprocesnih teoretikov Horvata, Dežmana in Erbežnika, pa jima je potrebno povedati, da nimata prav, saj vira in informatorja ni mogoče enačiti. Če za vir velja, da je posredovanje informacij policiji o kaznivih dejanjih samoiniciativno in nenačrtno, pa kaj takega za informatorja ni mogoče trditi. Za informatorja namreč velja, da je posredovanje informacij in podatkov o kaznivih dejanjih in njihovih storilcih prikrito, zavestno, prostovoljno in usmerjeno, prav tako pa gre pri delovanju informatorjev tudi za daljše časovno obdobje, tako, kakor je sodelovanje z informatorjem opisal tudi kriminalist.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.