TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Tožnik je zahtevo za vračilo plačanih obveznosti vložil pred uveljavitvijo ZDavP-2,prvostopna odločba, s katero je bilo o njej odločeno, pa je bila izdana dne 16. 1. 2008. Pred tem, to je ob pričetku uporabe ZDavP-2 (dne 1. 1. 2007), je bil postopek v teku. Zato je glede na določbe 418. člena ZDavP-2 (1., 2. in 3. odst.) prvostopni organ pri odločanju pravilno uporabil določbe ZDavP-2. Res je sicer, da je tožnik dne 7. 7. 2005 vložil pritožbo zaradi molka organa, vendar je namen pritožbe zaradi molka upravnega organa in tudi tožbe v smislu določb 28. člena ZUS-1, izdaja upravnega akta o zahtevi stranke in je v tem primeru postopek glede vsebinskega odločanja še v teku.

Obresti od preveč odmerjenega davka ali neupravičeno odmerjenega davka obravnava 99. člen ZDavP-2, ki v 1. odstavku določa, da zavezancu za davek pripadajo od neupravičeno odmerjenega ali preveč odmerjenega davka obresti od dneva plačila davka, ki se obračunajo v skladu s 96. členom tega zakona. Tožnik je plačeval obveznosti po sistemu samoobdavčitve. Ker je bil postopek, v katerem je bila ugotovljena višina in posledično preplačilo obveznosti iz naslova v letih od 2000 do 2004 izplačanih nagrad članom nadzornega sveta, končan z odločbo, izdano dne 16. 1. 2008, po kateri je bil preveč plačani davek od osebnih prejemkov in prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje v skupnem znesku 49.113,90 EUR nesporno tudi že vrnjen, tožniku tudi po presoji sodišča zamudne obresti od preveč plačanih zneskov ne pripadajo.