TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene stroške

pritožbenega postopka v znesku 83.875,00 SIT v 15 dneh z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od 16.2.2005 do plačila.

 

Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke,

in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (1.

odstavek 7. člena ZPP). Dokazni predlog stranke mora biti vedno podan

opredeljeno: navesti mora, katero pravno relevantno dejstvo želi s

predlaganim dokazom dokazati. Tožeča stranka v pritožbi dokazuje

določena dejstva z dokazi, ki jih je v postopku pred sodiščem prve

stopnje predlagala v drug namen (v dokaz obstoja drugih dejstev). S

tega vidika gre za predlaganje novih dokazov, kar v pritožbi ni

dovoljeno (1. odstavek 337. člena ZPP). Hišo, katere izključni

zemljiškoknjižni lastnik je tožnik, uporablja toženka s tremi otroci,

ki so skupni otroci pravdnih strank. Tožnik je v razveznem postopku

izjavil, da najemnine ne zahteva. To dejstvo je sodišče v razveznem

postopku upoštevalo pri oceni potreb otrok in torej tudi pri

določitvi preživnine zanje, saj je bila ta glede na ugotovljene nižje

potrebe otrok določena v ustrezno nižjem znesku. O preživnini je bilo

odločeno s pravnomočno sodbo in z zahtevo, da toženka plača

uporabnino za hišo tudi v tistem delu, ki odpada na mladoletne

otroke, tožnik znižuje tako prisojeno preživnino, kar pa ne more.

Tožnikovega prikrajšanja torej dejansko v tem delu ni. Glede na to da

je tožnik izrecno izjavil, da ne zahteva "stanarine" (najemnine) za

stanovanje, pa je treba v tistem delu, kolikor se plačilo uporabnine

tiče same toženke, pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da je

tožnik privolil v to, da njegovo nepremičnino toženka z otroci

uporablja brezplačno in zato ne more sedaj za nazaj zahtevati iz

naslova neupravičene pridobitve tistega, za kar je privolil v

prikrajšanje (211. člen ZOR in 191. člen OZ).