TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 1. točki izreka razveljavi glede obveznosti nerazdelnega plačila glavnice v višini 12.594,00 EU, ter se postopek v tem delu ustavi.

II. V preostalem se pritožba tožene stranke in pritožba tožeče stranke v celoti zavrneta in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu (tj. v prvi točki izreka glede obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti od zneska 12.594,00 EUR od 26. 10. 2007 do 21. 12. 2007 ter v 2. in 3. točki izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka mora v 15 dneh od prejema odločbe sodišča druge stopnje toženi stranki plačati 603,02 EUR stroškov v postopku s pritožbo, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dneva zamude do prenehanja obveznosti.

Učinkovanja odstopne izjave ni mogoče utemeljevati „za nazaj“, saj se utemeljenost odstopa lahko presoja zgolj glede na okoliščine, ki so med strankama obstajale do trenutka odstopa, ne pa tudi kasneje.

Tožnik je z vložitvijo tožbe zahteval izpolnitev obveznosti, kar pomeni, da jo je bil pripravljen sprejeti, toženca pa bi posledično od tega trenutka dalje lahko izpolnila svojo obveznost. Pravilnost takšnega razlogovanja sodišča izhaja nenazadnje iz dejstva, da sta toženca tekom postopka 21. 12. 2010 tudi dejansko izpolnila svojo nesporno obveznost, in sicer z nakazilom na transakcijski račun tožnika, le-ta pa je takšno izpolnitev tudi sprejel, saj je tožbeni zahtevek v tem delu umaknil. Ker pa sta toženca preostanek svoje obveznosti izpolnila šele po vložitvi tožbe, gredo tožniku pravilno zamudne obresti od vložitve tožbe dalje tako