TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

V obravnavanem primeru tožeča stranka prizadetosti kakšne pravice ali interesa, ki bi bila pravno varovana (o prizadetosti pravice do svobode izražanja bo govor v nadaljevanju), ni dokazala. Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje namreč izhaja, da tožnik ni odgovarjal na v časopisu objavljeni članek, ampak je zahteval le dopolnitev njegove lastne izjave. Ta v časopisu ni bila objavljena v celoti. Neobjava celotne izjave lahko "popači" njeno vsebino, zaradi česar varstvo, ki ga ima prizadeti po 40. členu Ustave RS in določbah ZJG (9. člen in nasl.), ni izključeno. Vendar pa iz ugotovitev obeh sodišč izhaja, da v obravnavanem primeru v objavljenem delu izjave tožeče stranke ni ničesar "popačenega" in takega, česar tožeča stranka tudi v resnici ni izjavila (v objavljenem delu je tedaj zapis izjave točen, čeprav avtorizacija ni bila dogovorjena), iz celotne izjave pa so izpuščeni le posamezni deli, ki celotne izjave ne spreminjajo niti po vsebini, niti po namenu (in je zato tudi ne "izkrivljajo" oziroma spreminjajo v "popačeno"). Nasprotno: Po ugotovitvah sodišč so namreč iz izjave izpuščeni le tisti deli, ki jih je tudi po presoji sodišča mogoče oceniti kot "neprimerne, nekorektne in neadekvatne novinarskemu nivoju" (tudi tožnik je novinar), "če že ne za žaljive in zaničevalne" (1. odstavek na 4. strani razlogov sodišča druge stopnje). Tožeča stranka v reviziji sicer zatrjuje, da ima "interes", da se tudi ta del izjave vseeno objavi, vendar pa revizijsko sodišče pri tem ponovno poudarja, da tak "interes" tožeče stranke, tudi če obstaja (v kar glede na trditve tožeče stranke med postopkom ni mogoče dvomiti), ne zadošča, saj mora biti po določbah ZJG vsak interes tudi pravno varovan (ustavnopravno, civilnopravno, kazenskopravno itd.). V zahtevi tožeče stranke za objavo "neprimernih, nekorektnih in neadekvatnih novinarskemu nivoju, če že ne žaljivih in zaničevalnih" izjav pa je brez dvoma mogoče zaslediti le "interes" tožeče stranke za objavo (kar pa po določbah ZJG ne zadošča), ne pa tudi "interesa, ki bi bil pravno varovan".