IZREK
Reviziji tožeče stranke se delno ugodi, in se sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita glede odločitve, da se zavrne tožbeni zahtevek zoper toženo stranko Športno društvo A., da mora:
- plačati drugemu tožniku A.T. 1.477.000 SIT z obrestmi od zneska 60.000 SIT od 9. 10. 1995 dalje in od zneska 667.000 SIT od 18.5.1999 dalje, ter od zneska 750.000 SIT od 5.1.1999 dalje,
- ter tretji tožnici B.T. znesek 1.477.000 SIT (v izreku prvostopenjske odločbe je napaka, kjer je naveden znesek 1.477.00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 60.000 SIT od 9.10.1995 dalje, od zneska 667.000 SIT od 18.5.1998 dalje ter od zneska 750.000 SIT od 5.1.1999 dalje, in pravdne stroške, ter se v tem delu vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.
V preostalem delu se revizija zavrne.
Revizija se v delu glede odločitve o pravdnih stroških zavrže.
Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločitev.
JEDRO
Starša mladoletnega oškodovanca vtožujeta povračilo škode za nego, ki sta jo zaradi zmanjšanja škode nudila sinu.
V prvem odstavku 189. člena ZOR je določeno pravilo, da ima oškodovanec pravico do povrnitve navadne škode, kot tudi do povrnitve izgubljenega dobička. Besedilo prvega odstavka 195. člena ZOR daje sicer podlago za sklep, da je uveljavljanje zahtevkov za povračilo stroškov legitimiran oškodovanec sam. V teoriji najdemo tudi drugačna stališča (dr. Boris Strohsack, Odškodninsko pravo in druge neposlovne obveznosti, Obligacijska razmerja II, ČZ URL RS, 1990, str. 220). Tudi sodna praksa aktivno legitimacijo široko presoja. Tako so bili v primeru, ko je bilo ugotovljeno, da je bilo materino spremstvo v zdravilišču za otroka potrebno, prisojeni ti stroški materi (sodba Vrhovnega sodišča RS, opr.št. II Ips 562/94 z dne 31. 8. 1994).
Okoliščina, da sta zahtevek za stroške v zvezi z zdravljenjem uveljavljala (namesto samega poškodovanca) starša, ki sta pomagala, tudi v konkretnem primeru ne more biti razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka, še toliko bolj, ker so starši neposredni oškodovanci, njihova dolžnost nuditi otroku pomoč pa izhaja iz ZZZDR. Skrb za zdravje otroka je zakonska dolžnost staršev po 102. in 103. členu ZZZDR, zaradi škodnega dogodka pa sta bila primorana v nego otroka vložiti veliko več truda, kot bi sicer bilo običajno. Otrokove potrebe so bile zaradi škodnega dogodka povečane, s svojo pomočjo pa sta poskušala njegovo škodo zmanjšati. Ker gre v tem primeru za zmanjšanje premoženja ne oškodovanca, pač pa tožnikov, ki sta premoženje dejansko dala (v pomenu delovne sile), je dejansko bilo zmanjšano njuno premoženje, zato je tudi utemeljen njun zahtevek za povrnitev tega premoženja (prvi odstavek 189. člen ZOR).
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.