TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni:

a) v 3. točki izreka tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, da je drugi toženec aa dolžan v oddaji x na kanalu y najkasneje v drugi oddaji po pravnomočnosti te sodbe, objaviti brez sprememb in dopolnitev popravek tožeče stranke na prispevek, objavljen v oddaji z. dne 30.11.2009, ki nosi domnevni naslov „Človeške kosti“ oziroma „Oskrunili pokopališče – gradbeni stroji rijejo po pokopališču“, na enak ali enakovreden način, kot je bil objavljen omenjeni prispevek, in sicer popravek z naslednjo vsebino:

„V prispevku z naslovom „Človeške kosti“ oziroma „Oskrunili pokopališče – gradbeni stroji rijejo po pokopališču“, ki je bil predvajan v oddaji x na kanalu y dne 30.11.2009, je bilo prikazanih več neresničnih in zavajajočih dejstev ter posnetkov, ki so posegli v naše pravice in interese. Zanikamo, da smo zemljo prekopali in kosti pustili ležati naokoli, saj smo kosti v skladu s kulturno-varstvenim soglasjem za izvedbo poti, ki ga je izdal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto, s sakralno ter profano stavbno dediščino in arheološko dediščino ravnali v skladu s predpisi. Upravna enota Novo mesto nam je tudi na podlagi takšnega soglasja izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta. Ob vseh zemeljskih delih smo izvedli konzervatorski nadzor. Ne drži, da smo kosti kar tako naložili v uvali, saj smo jih skladno s predpisi zbirali za skupinski pokop v posebne zaboje. Pogrebna služba, ki je omenjena v spornem posnetku, je bila ves čas prisotna na mestu izkopa ter vse kosti, ki so se ob izkopu našle, shranila v posebno krsto ter jih odpeljala v mrliško vežico Dvor. Tako zbrani posmrtni ostanki so bili namenjeni pokopu in bili dne 12.12.2009 tudi dejansko pokopani na pokopališču Dvor.

Ne drži, da se pristojne inštitucije v obravnavani zadevi niso odzivale na prijave občanov ali novinarjev, saj so bile vse pristojne inštitucije že pred posegi, pa tudi med samim posegom, o delih obveščene in so za takšen poseg dale tudi soglasje. Prav tako ne drži, da se kot lastniki zemlje nismo bili pripravljeni pogovarjati z novinarji, saj smo bili pripravljeni pojasniti, da smo vse posege na spornem zemljišču opravili v skladu s predpisi in po predhodni pridobitvi vseh zahtevanih soglasij. Tudi sama dela smo izvedli ustrezno in predvsem s spoštovanjem dostojanstva umrlih.

Nenazadnje ugotavljamo, da so tudi posnetki same lokacije zavajajoči, saj so predstavljeni tako, kot da se na njih vidi večje število kosti, medtem ko gre pretežno le za korenine, kamenje in podobne predmete v sami zemlji. Novinarji oziroma osebe na posnetkih so dejansko našli le manjše število koščkov kosti, ki jih je skladno s predpisi na ustrezen način prevzelo tudi že omenjeno pogrebno podjetje.

Prispevek novinarja I. K. oziroma voditelja G. T. je grobo senzacionalističen, pristranski in zavajajoč ter sloni na neresničnih dejstvih, ki niso bila ustrezno preverjena. Glede na način, kako je prispevek pripravljen, glede na izjave intervjuvanih, ki so vzete iz konteksta zgolj zato, da bi bilo poročilo še bolj senzacionalistično, glede na to, da se v prispevku pojavlja več neresnic (npr. dejstvo, da naj bi zemljo prodala župan in župnik, pri čemer drži le to, da je zemljo prodala občina preko javnega razpisa, nadalje, da naj bi bilo pokopališče vrt, pri čemer je bilo na njem med drugim tudi otroško igrišče z igrali, nadalje, da se lastnik zemlje ne ozira na nikogar ter da o posegih niso bile obveščene pristojne inštitucije in podobno), je po naši oceni v konkretni zadevi podana verjetnost, da sta novinar I. K. ter voditelj G. T. sporni prispevek pripravila celo v nasprotju s Kodeksom novinarjev Slovenije. Novinar namreč ni preveril točnosti zbranih informacij in ni bil dovolj previden, da bi se izognil morebitnim napakam. Prav tako novinar več kot očitno ni skušal pridobiti informacij tudi od nas, čeprav prispevek neposredno posega v naše pravice in zavarovane interese.“;

b) v 4. točki izreka pa tako, da mora tožnik v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti drugemu tožencu njegove stroške prvostopenjskega postopka v znesku 801,00 EUR.

Izražanje mnenja tožnika o spornem prispevku in novinarjih ne predstavlja več popravka, saj ne gre za navajanje dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v obvestilu, poleg tega pa je žaljivo. Ker sta v tem delu podana odklonitvena razloga, je treba tožbeni zahtevek v celoti zavrniti, saj poseg v vsebino popravka z delno ugoditvijo zahtevku ni dopusten.

Pravica do objave popravka namreč ne pomeni sankcije, niti je ni mogoče enačiti s pravico do dostopa do medija zato tudi ne vsebuje pravice do kritike medija. Namen pravice do popravka je tistemu, ki je bil z objavo obvestila prizadet v svojih pravicah ali interesih, zagotoviti možnost, da se o spornem obvestilu izjavi na enakovrednem mestu.