TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Določbe tretjega, četrtega in osmega odstavka 3. člena, prvega odstavka 11. člena, 12. do 20. člena in 46. člena Zakona o pospeševanju turizma (Uradni list RS, št. 57/98 in 21/02) se razveljavijo. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti sedmega odstavka 3. člena Zakona o pospeševanju turizma se zavrne. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega odstavka 2. člena, 8. člena, 12. člena in prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 13. člena Odloka o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda za turizem Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 5/2000) se zavrže. Določbi 10. in 11. člena Odloka o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda za turizem Maribor se razveljavita. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda za turizem Ljutomer (Uradni list RS, št. 88/99, 26/2000 in 1/01) se zavrže, razen v delu, ki se nanaša na določbi 8. in 9. člena Odloka. Določbi 8. in 9. člena Odloka o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda za turizem Ljutomer se razveljavita. Odlok o določitvi turistične članarine za Lokalno turistično organizacijo Prlekija Ljutomer (Uradni list RS, št. 109/99, 30/2000 in 1/01) se razveljavi. Odredba o opredelitvi s turizmom neposredno povezanih dejavnosti in njihovi razvrstitvi v skupine (Uradni list RS, št. 65/98 in 28/99) je bila v neskladju z Ustavo. Ta ugotovitev ima učinek razveljavitve. Odredba o opredelitvi s turizmom neposredno povezanih dejavnosti in njihovi razvrstitvi v skupine (Uradni list RS, št. 22/02) se razveljavi. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 3. člena Zakona o pospeševanju turizma se zavrže.

Določitev obveznega članstva v lokalni turistični organizaciji, kot je predvidena v četrtem odstavku 3. člena Zakona o pospeševanju turizma, pomeni nedopusten poseg v človekove pravice iz drugega odstavka 42. člena Ustave. Zaradi tega jo je bilo treba razveljaviti. Razveljaviti pa je bilo treba tudi vse tiste določbe Zakona, ki so neposredno povezane s tako zakonsko določbo (določbe 3. in 8. odstavka 3. člena, prvega odstavka 11. člena, 12. do 20. člena in 46. člena Zakona). Iz istih razlogov je bilo treba razveljaviti tudi določbe izpodbijanih podzakonskih aktov, ki temeljijo na razveljavljenih določbah Zakona. Ustavno sodišče ni pristojno za presojo podzakonskih aktov, ki so po svoji naravi posamični akti. Ustavno sodišče ni pristojno za presojo medsebojne skladnosti zakonov, razen, če bi bila neskladnost taka, da bi pomenila kršitev načel pravne države. Pri predpisu, ki je prenehal veljati, lahko Ustavno sodišče ugotovi, da ni bil v skladu z Ustavo, če niso bile odpravljene posledice. Sodišče lahko pri podzakonskih aktih odloči, da ima taka ugotovitev učinek odprave ali razveljavitve. Odpravo škodljivih posledic izpodbijanih aktov je ob njihovi razveljavitvi možno doseči v okviru upravnih in sodnih postopkov.