TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Namen zakonodajalca, ki je predpisoval zavarovalno vsoto, do katere zavarovalnice še jamčijo pri izplačilu odškodnin iz obveznega zavarovanja v prometu, je bil v tem, da se oškodovancu da možnost, da v celoti uveljavi odškodninske zahtevke neposredno od zavarovalnice v primerih, ko ne gre za večje število oškodovancev iz istega dogodka ali ko ne gre za katastrofalne posledice s katastrofalno škodo.

Revizija ima torej prav, da od škodnega dogodka dalje (od 4.1.1989) valorizirana zavarovalna vsota, ki je bila določena v juliju 1988, favorizira zavarovalnico. V januarju 1989 so se namreč vrednostna razmerja zaradi hiperinflacije od zadnje določitve zavarovalne vsote v juliju 1988 že povsem spremenila. Gre torej za tako veliko razliko v vrednosti zavarovalne vsote, da tega ni mogoče prevaliti na oškodovanca, saj bi ga s tem spravili v neenakopraven položaj nasproti zavarovalnici in tudi drugim oškodovancem iz škodnih dogodkov, ki so se pripetili blizu uveljavitve odloka. Čas od uveljavitve odloka do škodnega dogodka je potrebno upoštevati v razmerah velike inflacije tako, da ne bodo prizadete koristi oškodovancev, saj je predvsem njim namenjen sistem obveznega zavarovanja v prometu - za njihovo varstvo pred neplačevitimi povzročitelji škode.