TFL Vsebine / Revija Javna uprava

Dostop do podatkov zadevah, ki ožje ali širše opredeljene upravičence zadevajo, je v razmerju do oblasti temeljno načelo in civilizacijska vrednota sodobne demokratične ureditve. Večina držav, zlasti v EU, ureja ta institut z zakonom, a ločeno pravici vpogleda v spis pri izdaji posamičnih upravnih aktov po ZUP in dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ v različnih postopkih javnih oblasti. Članek obravnava normativno in analizo tovrstne ureditve ter dileme izvajanja predpisov v praksi predvsem v Sloveniji, kjer je podana krovna analiza obstoječe heterogene ureditve. Nadalje so prikazani izsledki primerjalne študije regulacije in delovanja nadzornih institucij tudi na Hrvaškem in v Srbiji. Ugotovitve kažejo, da razvejani predpisi z več pravicami ob nepreglednosti in nejasnosti upravičencev in dometa niso nujno korak naprej. V vseh primerjanih državah je sicer značilna visoka ozaveščenost ljudi o pomenu odprte in dobre uprave, čeprav je zaznati implementacijski razkorak. Za preboj torej ne zadošča vzorna regulacija. Avtorica predlaga de lege ferenda razvoj vseh teh pravic v enotno pravico vedeti, ki bi odražala nadgradnjo trendov in izzivov, s katerimi se soočajo države zlasti v južni oziroma vzhodni Evropi, ko prek tranzicije in evropeizacije vzpostavljajo dobro vladanje.

The paper deals with the notion of right to know as a combined right on the basis of right to access the file in administrative proceedings by General Administrative Procedure Act and freedom of information of public charachter by Freedom of Information Act, in force in different authoritative procedures, as regulated in most European countries. These rights represent basic principle of democratic state. The article addresses normative and comparative analysis of regulation and practices, especially in Slovenia, but in Croatia and Serbia as well. The findings lead to several conclusions. Firstly, more heterogeneous legislation is not necessarily a factor of progress. In all respective countries is to be observed rather high awareness, but also implementation gaps. Therefore, the author suggests regulation of unified right to know as an upgrading of al present rights to help especially states in south east Europe to cope with trend and challenges within transition and europezation in order to establish good governance.