TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Če upoštevamo izhodišča za preizkus pravnorelevantne vzročne zveze kot elementa odškodninske obveznosti, pa se kot pravno odločilno izkaže ugotovljeno dejstvo, da je tožnica pred nezgodo kljub boleznim, katere je imela, delala; po nezgodi pa ni več zmogla delati in je bila invalidsko upokojena. Gre torej za odločilni vzrok, da je prišlo do tožničine upokojitve. Zato tudi revizijsko sodišče zaključuje, upoštevaje razložene meje svojega preizkusa, da je podana vzročna zveza med nezgodo 11.1.1984 in tožničino invalidsko upokojitvijo.

Ker je za toženo stranko sporen absolutni zastaralni rok, je treba pojasniti, da tudi pri zastaranju pravice zahtevati bodočo škodo, začne teči zastaralni rok šele od takrat, ko je škoda dejansko nastala. V takem primeru je ta datum (v obravnavanem primeru 2.10.1986), datum nastanka škode. Zato je tedaj pričel teči objektivni zastaralni rok in zahtevek ni zastaran (glej tudi načelno stališče, ki je objavljeno v Poročilu VS SRS II/86, str. 29).