na dokumentu
Portal TFL
Sodba II Ips 869/2007 - povrnitev škode – odgovornost upravljalca smučišča – odgovornost smučarja zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo – krivdna odgovornost - poškodba ...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE
9.12.2010
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Sodba II Ips 869/2007
INTERNA OZNAKA
VS0013748
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
povrnitev škode – odgovornost upravljalca smučišča – odgovornost smučarja zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo – krivdna odgovornost - poškodba mladoletnega smučarja – varnost na smučišču – opustitve upravljalca smučišča – pravni standard dolžne skrbnosti - podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – protipravnost – deljena odgovornost – ravnanje oškodovanca – višina odškodnine – povzročitev škode iz hude malomarnosti – zmanjšanje odškodnine - deljive denarne obveznosti - z izrekom sodbe nedoločen načina delitve (deljive) obveznosti med toženima strankama - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravno mnenje – zamudne obresti
PODROČJE VSRS
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
IZREK
Reviziji se zavrneta.
JEDRO
Ker je toženima strankama s sodbo naložena denarna obveznost deljiva in ker v izreku sodbe ni določen način delitve, je glede na v postopku izvršbe veljavno načelo stroge formalne legalitete treba upoštevati določbo drugega odstavka 412. člena ZOR, po kateri se denarna obveznost med več dolžniki (toženci) deli na enake dele in je vsak od njih odgovoren (le) za svoj del obveznosti.
Res je, da možnosti nastanka konkretne škode ne bi bilo mogoče z gotovostjo izključiti niti v primeru doslednega upoštevanja predpisanega standarda dolžne skrbnosti ravnanja zavarovanca druge toženke; vendar to še ne izključuje tudi obstoja vzročne zveze med ugotovljenimi opustitvami in nastalo škodo, ki se presoja po merilu povečane verjetnosti nastanka škode – namreč v smeri ustvaritve maksimalno „ugodnih“ pogojev za njen nastanek kot enega od upoštevnih sovzrokov.
Res je, da možnosti nastanka konkretne škode ne bi bilo mogoče z gotovostjo izključiti niti v primeru doslednega upoštevanja predpisanega standarda dolžne skrbnosti ravnanja zavarovanca druge toženke; vendar to še ne izključuje tudi obstoja vzročne zveze med ugotovljenimi opustitvami in nastalo škodo, ki se presoja po merilu povečane verjetnosti nastanka škode – namreč v smeri ustvaritve maksimalno „ugodnih“ pogojev za njen nastanek kot enega od upoštevnih sovzrokov.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.