TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne v delu, s katerim izpodbija prvostopenjsko sodbo glede obstoja podlage za uveljavljani zahtevek na plačilo 308.802,30 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe in se v tem delu prvostopenjska sodba potrdi.

II. V preostalem delu se pritožbi ugodi in se prvostopenjska sodba delno spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo 617.604,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje.

Sporno besedilo točke 08.01. obeh pogodb se glasi: „Naročnik ima pravico, da naročeno in plačano delo uporablja za namene, v obsegu in za področje, za katere je bilo izdelano. Časovna uporaba naročenega dela ni omejena.“ Razlaga, ki jo ponuja tožena stranka, bi pomenila, da bi bil teritorialni učinek prenosa teh pravic ob podpisu pogodbe nedoločen, saj bi bil odvisen od bodočega negotovega dejstva. Medtem, ko je bilo plačilo opredeljeno v točki 03.01. pogodb v fiksnem znesku, preračunano v točke, pa bi bil teritorialni učinek prenosa teh pravic na toženo stranko odvisen zgolj od kasnejšega naročila tožeči stranki za izvedbo prilagoditve etikete za novo teritorialno območje. Da bi s takšno razlago pogodbe tožena stranka uspela, bi morala dokazati, da je bil ob sklenitvi pogodbe dejansko takšen namen pogodbenih strank, da se tožeča stranka s tem odpoveduje nadomestilu za uporabo etiket na vseh območjih, za katera bo morebiti kasneje po naročilu tožene stranke izvajala prilagoditve etiket. Pravilna jezikovna razlaga besedila pogodbe zato lahko pripelje le do rezultata, da je upoštevno „področje“ teritorialno območje, ki sta ga imeli pravdni stranki v mislih ob samem sklepanju pogodbe.