TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obdolženega I.F. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Izvrševanje kaznivih dejanj kljub temu da je bil obdolženec že nekaj časa v priporu in kljub temu da zoper njega že tečejo zaradi istovrstnih kaznivih dejanj še drugi kazenski postopki kot tudi intenzivnost kriminalne dejavnosti, ki se mu sedaj očita, ne dajejo opore za sklep, da bi obdolženec spoštoval hišni pripor. Na podlagi navedenega Vrhovno sodišče ugotavlja, da uveljavljena kršitev 2.odst. 192.čl. v zvezi s 1.odst. 199.a čl. ZKP ni podana.

S tem ko je sodišče upoštevalo med okoliščinami, ki kažejo na nevarnost, da bo obdolženec ponavljal kaznivo dejanje zoper premoženje, tudi to, da zoper njega tečejo še drugi kazenski postopki zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, ni podana kršitev določbe 3.čl. ZKP - načela domneve nedolžnosti. Sklepanje, da je nekdo storil kaznivo dejanje (da je zoper njega podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje), kljub temu da je zoper njega v teku že kazenski postopek zaradi drugih kaznivih dejanj, ne predstavlja vnaprejšnje sodbe za dejanja, o katerih bo šele razsojeno. Gre za ugotavljanje storilčevih osebnih lastnosti oz. njegovega odnosa do družbenih norm in verjetnosti, da bi takšno ravnanje ponavljal v stadiju postopka, ki je uveden na podlagi utemeljenega suma in ne gotovosti o storitvi kaznivega dejanja.