TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 2 tč.

izreka spremeni tako, da glasi: "Toženec je dolžan priznati tožniku pravice iz delovnega razmerja za čas od 28.6.1991 do 16.7.1992, mu za to obdobje oskrbeti vpis delovne dobe v delovno knjižico, ga prijaviti v zavarovanje ter mu plačati nadomestilo plače, kot če bi delal, z odvodom davkov in prispevkov in s plačilom zakonitih zamudnih obresti od mesečnih neto zneskov, ki tečejo od 15. v naslednjem mesecu za plačilo za pretekli mesec do plačila, vse v 8-ih dneh, da ne bo izvršbe." V ostelem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba.

 

Tudi v spornem obdobju, ko je za delodajalca veljala Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki (Ur.l. RS, št. 18/89), je moral delodajalec-obrtnik v disciplinski odpovedi delovnega razmerja določno opredeliti relevantne disciplinske kršitve, čeprav ga kolektivna pogodba ni zavezovala k izpeljavi formalnega disciplinskega postopka. Odjava oz. prenehanje dejavnosti ali prenehanje obratovalnice v smislu določb 125. čl. ZDR predstavlja razlog za odpoved delovnega razmerja delavca, zato bi delavcu prenehalo delovno razmerje najkasneje zaradi odjave obrti, če mu ne bi delodajalec že prej nezakonito (disciplinsko) odpovedal delovnega razmerja. Čeprav je delodajalec po začasni odpovedi dejavnosti ponovno nadaljeval svojo dejavnost, delavec ne more več zahtevati svojih pravic iz delovnega razmerja (reintegracija in plačilo nad. plače) od prve odjave toženčeve dejavnosti, niti uveljavljati morebitne prednostne pravice ponovne zaposlitve, ob nadaljevanju dejavnosti toženca.