TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sodba prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se glasi: Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 9,360.003,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 26.3.1992 do plačila, v preostalem delu (za zakonite zamudne obresti od 9,360.003,00 SIT od 11.9.1991 do 25.3.1992) pa se tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne.

 

V konkretnem primeru ne gre za razdrtje pogodbe, ampak za njeno absolutno neveljavnost (ničnost). Zato lahko tožeča stranka s kondikcijskim zahtevkom od tožene stranke uveljavlja vrnitev tistega, kar je ta neupravičeno pridobila. Tožeči stranki gredo od vrnjenega denarnega zneska tudi zamudne obresti, vendar ne po 5. odst. 132. člena ZOR, ampak po 214. členu ZOR. Pri tem pa se nedobrovernost tožene stranke ne domneva, ampak je trditveno in dokazno breme na strani tožeče stranke.