TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Pismen sestavek (listino), ki je bil sestavljen lahko tudi po glasnem nareku odvetnika, je oporočitelj podpisal. Sestavek (oporoka) je bil napisan v jeziku, v katerem je znal oporočitelj čitati in pisati. Za veljavnost pismene oporoke pa ni potrebno, da oporočitelj, ki zna čitati in pisati, listino (oporoko) res tudi prebere. Zato dejstvo, da oporočitelj, ki je sledil glasnemu nareku zapisa (oporoke), po končanem zapisu oporoke ni še enkrat prebral, ni odločilno. Oporoka je bila podpisana ob pristonosti dveh prič, ki sta bili lahko priči pri tovrstni obliki oporoke, obe priči sta bili sočasno prisotni in pred njima je oporočitelj tudi izjavil, da je v listini (oporoki) "zapisano tako, kot je želel". Na oporoki res ni pristavka, da se oporočni priči podpisujeta kot priči, vendar pa zaradi te pomanjkljivosti oporoka ni neveljavna. Kljub pomanjkanju tega zapisa sta namreč oporočni priči lahko izpolnili svojo vlogo, ki je le v tem, da sta potrdili avtentičnost oporočiteljevega podpisa in obstoj njegove izjave, da je sestavek, na katerega sta se kot priči podpisali, njegova oporoka, "v kateri je zapisano vse tako, kot je želel".