IZREK
I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba glede obsojenega V.Š., glede obsojenih A.K., M.K., M.V., U.K., J.D. ter C.K. pa po uradni dolžnosti spremeni tako, da se obsojenci po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku
oprostijo obtožbe,
da so podvzeli niz dejanj, ki jim je cilj, da bi se spravila v nevarnost obstoječa državna ureditev FLRJ, njena varnost na zunaj in temelji demokratske, politične in gospodarske pridobitve osvobodilne vojne, zlasti ljudska oblast na ta način, da so:
V.Š.
neugotovljenega dne v septembru 1945 ilegalno prekoračil jugosl. Avstrijsko mejo in se po nekaj dnevih svojega bivanja v Avstriji na isti način zopet vrnil v Jugoslavijo,
v marcu 1946 vzpostavil veze med obtoženim K.M. ter vojno zločinko B.A. s. P. in s. K. s ciljem, da jih obtoženi K.C. spravi preko meje v Avstrijo,
nasnoval K.A. in V.M., da sta mu prenašali v Avstrijo in nazaj ilegalno pošto, ki jo je pošiljal v drugi polovici l. 1945 in l. 1946 do kaplana in župnika v Plibergu ter škofu v Celovcu,
neugotovljenega dne v aprilu 1947 vzpostavil vezo med obt. K.M. in pobeglim R.J. ter njegovo zaročenko P.A. s ciljem, da ju obtoženi K.M. spravi čez mejo v Avstrijo,
v neugotovljenih časovnih okoliščinah v drugi polovici l. 1945 in spomladi 1946 iztihotapil v Avstrijo neugotovljeno količino nemškega kovanega denarja, za kar je nasnoval obt. K. in obt. V.M.;
M.K.
početka marca 1946 sodeloval pri vzpostavljanju zveze med obt. V.M. in K.A. ter vojno zločinko B.A. s. P. in s. K. s ciljem, da se poslednji dve spravita ilegalno preko meje v Avstrijo,
neugotovljenega dne v oktobru 1945 spravil ilegalno preko državne meje v Avstrijo nekega njemu neznanega moškega, za kar je prejel 500.- din nagrade,
neugotovljenega dne v aprilu 1947 nasnoval obt. D.J., da je peljal preko meje v Avstrijo R.J., ki je zbežal radi sodelovanja z okupatorjem in da se izmakne služenju v JA ter njegovo zaročenko,
neugotovljenega dne v drugi polovici l. 1945 po zamenjavi denarja iztihotapil v Avstrijo neugotovljeno količino nemškega denarja, ki mu ga je dal obt. S.V.,
v aprilu 1946 prevzel od obt. S.V. ponovno neugotovljeno količino nemškega kovanega denarja in ga izročil obt. D.J., ki ga je iztihotapil v Avstrijo,
poleg tega v času od osvoboditve dalje pa do svoje aretacije ponovno prekoračil jugoslovansko avstrijsko mejo in pri tem tihotapil;
M.V.
neugotovljenega dne v marcu 1946 vodila preko meje v Avstrijo vojno zločinko B.A. s. P. in s. K., za kar je prejela 300.- din nagrade,
od osvoboditve dalje pa do svoje aretacije večkrat prekoračila jugoslovansko avstrijsko mejo, pri čemer je v obe smeri prenašala ilegalno pošto za usmiljenke v Črni in za obt. S.V. ter pošto, katero ji je dostavljala obt. K.A. za oddajo v Avstriji,
po zimi 1046/47 iztihotapil v Avstrijo neugotovljeno količino nemškega denarja, ki ga ji je dal obt. S.V.;
U.K.
pomagala pri pobegu vojne zločinke B.A. s. P. in s. K. s tem, da je v marcu 1946 nasnovala obt. V.M. k temu dejanju,
po osvoboditvi večkrat prekoračila jugoslovansko avstrijsko mejo, pri čemer je prenašala ilegalno pošto in pakete za pobegle zločince v Avstriji in obt. S.V., obt. P.R. v Jugoslaviji in s. O., ob enem pa tihotapila;
J.D.
v letu 1946 in 1947 najmanj 7 krat prekoračil jugoslovansko avstrijsko mejo, pri čemer je enkrat vodil s seboj S.R. enkrat pa prenašal ilegalno pošto, katero mu je dal obt. S.V. za kaplana v Pliberku,
spomladi 1946 iztihotapil za obt. S.V. v Avstrijo vrečo z cca 50 kg nemškega drobiža, za kar je prejel 500.- din nagrade;
C.K.
neugotovljenega dne v septembru 1945 privedel ilegalno iz Avstrije neko žensko iz Prevalj,
neugotovljenega dne v septembru 1947 vodil ilegalno preko meje v Avstrijo nekega njemu neznanega moškega Hrvata za nagrado 2.000.- din,
v času od osvoboditve pa do svoje aretacije ponovno prekoračil jugoslovansko avstrijsko mejo, pri čemer je tihotapil enkrat pa nesel na škofijo v Celovec pismo, ki ga je poslal obt. S.V.;
A.K.
neugotovljenega dne v marcu 1946 vzpostavila vezo med obt. V.M. in vojno zločinko B.A. s. P. in s. K. s ciljem, da ju spravi čez mejo v Avstrijo,
v času od osvoboditve pa do svoje aretacije ponovno prekoračila jugoslovansko – avstrijsko mejo, pri čemer je prenašala v obe smeri ilegalno pošto za obtoženo P.R s. B. in obt. S.V. za šolske sestre iz Maribora ter za P.J. obema pa tihotapila in pomagala pri tihotapljenju nemškega kovanega denarja v Avstrijo, ki ga je do njenega doma spravil obt. S.V.,
nasnovala obt. V.M., da je prenašala preko meje ilegalno pošto za obt. P.R. s. B.,
nasnovala obt. V.M., da je prenašala preko meje ilegalno pošto za obt. P.R. s. B.,
neugotovljenega dne v septembru 1945 vodila ilegalno preko državne meje v Avstrijo obt. S.V. in po nekaj dneh nazaj v Jugoslavijo,
s čimer naj bi storili kazniva dejanja po prvem odstavku 2. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo.
II. Stroški tega dela kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku, potrebni izdatki obsojencev ter potrebni izdatki in nagrada zagovornikov obremenjujejo proračun.
III. V odločbah o kazenskih sankcijah se izpodbijana sodba spremeni tako, da se navedenim obsojencem za ostala kazniva dejanja, ki niso zajeta v točki I. te odločbe, kazni znižajo in sicer:
obsojeni A.K. na tri leta odvzema prostosti s prisilnim delom in na eno leto izgube političnih pravic;
obsojeni U.K. na tri leta odvzema prostosti s prisilnim delom in na eno leto izgube političnih pravic;
obsojenemu C.K. na eno leto prisilnega dela brez odvzema prostosti;
obsojenemu M.K. na štiri leta odvzema prostosti s prisilnim delom in eno leto izgube političnih pravic;
obsojenemu J.D. na eno leto odvzema prostosti s prisilnim delom.
JEDRO
Naklep storilca kaznivega dejanja zoper ljudstvo in državo je moral zajemati „cilj, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa družbena ureditev“ - takšen namen je moral biti v opisu kaznivega dejanja zatrjevan in v sodbi opredeljen s konkretnimi dejstvi in okoliščinami.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.