TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na zahtevo za varstvo zakonitosti.

Eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe je tako imenovana sklepčnost tožbenega zahtevka oziroma po zakonskem besedilu iz 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP zahteva, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Za tožečo stranko to pomeni obveznost, da že v tožbi navede vso tisto dejansko podlago tožbe, ki utemeljuje uveljavljani tožbeni zahtevek. Tožeči stranki pa nespornih pravnih pojmov in pravnih razmerij ni treba razčlenjevati na posamična pravotvorna dejstva, saj se šteje, da je tožena stranka z njihovim priznanjem priznala vsa dejstva, ki jih sestavljajo.

Sodišče mora glede na dejanske trditve tožeče stranke, katerih resničnost se predpostavlja, po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na zatrjevana dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.

V pravdi zaradi delitve skupnega premoženja pomeni trditev tožeče stranke, da so nepremičnine skupno premoženje pravdnih strank, prejudicialno pravno razmerje. Tožena stranka je z neodgovorom na tožbo glede tega predhodnega vprašanja priznala vsa dejstva, ki ga sestavljajo, med njimi tudi dejstvo, da je bilo to premoženje pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze.