TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Ob ugoditvi pritožbam zagovornikov obtoženih A. P., R. N. F. S., I. G. in E. M. ter po uradni dolžnosti za obtožene B. F., S. H., M. W., I. Ž., H. B., Z. L., B. L. in D. Ž. se izpodbijana sodba v obsodilnem delu (točka I.) razveljavi in se zadeva vrne v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 1. točki 1. odst. 371. člena ZKP je podana, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izrekanju sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi ali je bil s pravnomočno odločbo izločen iz sojenja. Nepravilna sestava senata torej pomeni, da senat ni bil sestavljen tako, kot zahteva zakon, nepravilna sestava senata pa je seveda tudi takrat, kadar je nepravilno številčno razmerje med sodniki in sodniki porotniki. Razmerje predsednik senata in trije sodniki porotniki je nepravilno številčno razmerje. Takšna sestava senata je tako v nasprotju z določbo 25. člena ZKP. Za nepravilno sestavo senata gre, če je pri sprejemu sodbe sodeloval tudi nadomestni sodnik porotnik iz 290. člena ZKP.

Sodišče v obrazložitvi sodbe obrazloži vsa tista odločilna dejstva, ki so navedena v izreku sodbe in izhajajo iz opisa posameznih kaznivih dejanj. Navedeni morajo biti konkretni razlogi, zakaj sodišče določeno odločilno dejstvo, navedeno v sodbenem izreku v opisu dejanja, to je dejstvo, zaradi katerega šteje, da je obtoženec dejanje storil in da ga je storil tako, kot je v opisu dejanja navedeno, šteje za dokazano. Sodišče mora navesti konkretna dejstva in okoliščine, na podlagi katerih utemeljuje, da zagovor posameznega obtoženca ni verjeten oziroma zakaj zagovor posameznega obtoženca sprejema, kar mora utemeljiti v povezavi z izvedenimi dokazi in na podlagi teh dokazov napravljenimi dokaznimi zaključki. Enako morajo biti ocenjene izpovedbe prič ter drugi v postopku izvedeni dokazi. Če so bistvo dokaznega gradiva tako imenovani prisluhi, je potrebno v sodbi, v kateri so dokazni presoji podvrženi prisluhi kot dokazi, tudi v zvezi s prisluhi v povezavi z drugimi izvedenimi dokazi navesti, kateri izmed prisluhov dokazuje, katero izmed odločilnih dejstev in zakaj ter zakaj je njegova vsebina takšna, da sodišče z analizo prisluha šteje, da je določeno dejstvo dokazano. Skladno z določbo 7. odst. 364. člena ZKP je obrazložitev dejanskega stanja sestavljena v določitvi dejstev, ki jih je treba dokazati, sklepih o rezultatih dokaznega postopka ter oceni uspelosti dokazovanja po presoji sodišča pri navedbah, katera dejstva so dokazana oziroma nedokazana. Dokazne ocene pa ni in s tem tudi ne obrazložitve dejanskega stanja v sodbi, če je v sodbi naveden le potek dokaznega postopka, povzeta vsebina izvedenih dokazov oziroma dokaznega materiala brez njegove analize in ocene.