TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Sodišči druge in prve stopnje sta ugotovili, da sta obe sosednji zemljišči pravdnih strank, to je gospodujoče in služeče v družbeni lasti in da je bila parcela (št. 11/1), na kateri imata sedaj toženca pravico uporabe, vse do leta 1982 "družbeno sredstvo v družbenopravni osebi", na katerem se po določilu 55. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) stvarna služnost ni mogla priposestvovati. Dalje pa sta nižji sodišči še ugotovili, da tožeča stranka ni dokazala niti trditve, da je bila sporna služnost ustanovljena s pravnim poslom (51. člen ZTLR), medtem ko podlage za presojo domnevnih obličnostno pomanjkljivih dogovorov o ustanovitvi služnosti pa do konca glavne obravnave tudi ni uveljavljala. V postopkih na drugi in prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje ni potrdilo, da ima tožeča stranka v korist parc. št. k.o. M. T. in na kateri ima pravico uporabe, služnostno pravico poti v breme sosednje parcele št., na kateri imata pravico uporabe toženca. Zato ni mogel biti utemeljen zahtevek tožnikov, da naj se prepove tožencema, da bi jih ovirala pri izvrševanju sporne služnostne pravice. Sprejeta odločitev v postopkih na drugi in prvi stopnji, da se tožbeni zahtevek tožnikov zavrne, je glede na povedano materialnopravno pravilna, saj ni imela opore v 57. členu ZTLR.