TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje v izpodbijanem delu (preživninski zahtevek za tožečo stranko) razveljavita ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V dosedanjem postopku sta obe sodišči ugotavljali le obstoj okoliščin iz 81. člena ZZZDR. Po presoji revizijskega sodišča pa so, ne glede na kratkotrajnost zakonske zveze in v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljeni dejstvi, da pravdni stranki tekom trajanja zakonske zveze praktično nista ustvarili nobenega skupnega premoženja in da tožeča stranka po razvezi zakonske zveze ni niti brezposelna (zaradi občasnega dela), niti nesposobna za delo, za odločitev o preživninskem zahtevku tožeče stranke odločilne tudi okoliščine, ki so obstajale ob rojstvu otroka. Tožeča stranka je namreč zatrjevala, da je ob sklenitvi zakonske zveze na toženčevo željo prenehala z občasnim delom. Zatrjevala je tudi, da jo je toženec takoj po rojstvu otroka "spodil od doma". Če sta ti dve trditvi točni, potem po presoji revizijskega sodišča ne more biti prav nobenega dvoma, da tožeče stranke vsaj v času od rojstva otroka pa do preteka časa, ki pripada materam za varstvo in nego ob rojstvu otroka (porodniški dopust), tožeče stranke ni mogoče opredeliti kot zakonca, ki je za delo sposoben. To pa z drugimi besedami pomeni, da bi bila tožeča stranka upravičena do preživnine vsaj v času trajanja porodniškega dopusta, vendar pa seveda le v primeru, če v navedenem času ni imela sredstev za preživljanje.