TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

 

V obravnavanem primeru sploh ni mogoče govoriti o nenadomestnem dejanju v smislu določil 226. člena ZIZ. Citirani člen govori v prvem odstavku o dejanju, ki ga more storiti le dolžnik (ker tega ne more namesto njega storiti nihče drug) in v nadaljevanju o denarni kazni za primer, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti. V obravnavanem primeru bi bilo potrebno izvršilni postopek voditi po 225. členu ZIZ, saj bi nedvomno lahko oba otroka v času, ko sta bila še mladoletna, na obisk v Maribor (v času, ko je upnik tam še bil), pripeljal tudi kdo drug. Nenadomestna dejanja v smislu 226. člena ZIZ namreč predstavljajo le tista dejanja, ki jih lahko opravi izključno dolžnik in je zato ta zakonska določila uporabiti le v primeru, ko namesto dolžnika nihče drug ne more izpolniti zaveze.