IZREK
I.
Pritožbi tožeče stranke zoper sklep z dne 4.6.2010 se ugodi in sklep razveljavi.
Pritožba tožeče stranke zoper sklep z dne 6.4.2010 se zavrne in sklep potrdi.
Pritožba tožeče stranke zoper sodbo z dne 17.12.2009 se zavrne in v izpodbijanem zavrnilnem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II.
Pritožba tožene stranke zoper sklep z dne 17.12.2009 se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje (I. točka izreka).
Pritožbi tožene stranke zoper sodbo z dne 17.12.2009 se ugodi in odločitev v ugodilnem delu II. točke izreka spremeni tako, da se zavrne tudi zahtevek, ki se glasi:
„Ugotovi se, da je tožnik J. V., nujni dedič in predstavlja nujni delež tožnika 2/8 solastnega deleža od ½ na stanovanju št. 2 v pritličju zgradbe., Ljubljana, v izmeri 72,93 m2, vpisano pri vl. št. 4039/11 k.o. Z. in je toženka H. S. dolžna izstaviti tožniku za vknjižbo sposobno z.k. listino, na podlagi katere se bo lahko vpisala pri stanovanju št. 2 v pritličju zgradbe, v izmeri 72,93 m2, vpisano pri vl. št. 4039/11 k.o. Z.Š., lastninska pravica na tožnika V. J., do 2/16, v 15-ih dneh, sicer bo ta sodba nadomestila tako listino.“
III.
Poleg pravdnih stroškov, odmerjenih s sklepom z dne 6.4.2010, je tožeča stranka v roku 15. dni dolžna toženi stranki plačati še 1.308,72 € stroškov postopka na prvi stopnji, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.
Tožeča stranka je v roku 15. dni dolžna toženi stranki plačati 472,80 € stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.
JEDRO
Zahtevek, s katerim stranka uveljavlja dedno pravico, mora poleg ugotovitvenega dela o vrsti in vsebini dedne pravice vsebovati tudi dajatveni del, s katerim se od tožene stranke zahteva izročitev stvari oz. deleža teh stvari v last in posest.
Premoženje, o dedovanju katerega s sklepom o dedovanju še ni bilo odločeno, je skupno premoženje dedičev. Dediči do delitve upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. Rezultat sodnega postopka ima podobne posledice kot razpolaganje, zato morajo v tovrstnih postopkih sodelovati vsi dediči, bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani; tudi tisti, ki tožnikov zahtevek priznavajo. Nedeljivost zapuščine kot skupne lastnine narekuje stališče, da so dediči v tovrstnih sporih nujni sosporniki.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.