TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožene stranke zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 24. 7. 2013 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi s to pritožbo.

II. Pritožbi tožene stranke zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 23. 10. 2013 se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi v I. točki izreka glede nagrade v višini 413,35 EUR, v II. točki izreka glede prispevka PIZ v višini 36,58 EUR in v IV. točki izreka glede skupnega zneska 449,93 EUR in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških tožene stranke se pridrži za končno odločbo.

III. Pritožba tožene stranke zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 10. 1. 2014 se zavrne in se I. točka izreka tega sklepa v izpodbijanem delu potrdi.

Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi s to pritožbo.

IV. Pritožba tožeče stranke zoper sodbo z dne 8. 1. 2014 se zavrne in se izpodbijana II. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje potrdi.

Pravdni stranki vsaka sama nosita stroške pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo tožeče stranke zoper navedeno sodbo.

V. Pritožbi tožene stranke zoper sodbo z dne 8. 1. 2014 se delno ugodi in se izpodbijana I. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da:

- je tožena stranka dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki 129.501,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 77.870,28 EUR za čas od 30. 10. 2006 do plačila in od zneska 51.631,34 EUR za čas od 19. 2. 2007 do plačila,

- se zavrne tožbeni zahtevek za plačilo 745.240,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 25. 8. 2006 dalje in od v prejšnji alineji dosojenega zneska za čas od 25. 8. 2006 do 29. 10. 2006 oziroma do 18. 2. 2007.

Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti toženi stranki njene stroške pritožbenega postopka v zvezi s to pritožbo v višini 1.186,06 EUR, v primeru zamude pa še zakonske zamudne obresti za čas od 16. dne po prejemu te odločbe dalje do plačila, svoje stroške odgovora na pritožbo pa tožeča stranka nosi sama.

VI. Pritožbi tožene stranke zoper III. točko izreka sodbe z dne 8. 1. 2014 se ugodi, izpodbijani sklep o stroških postopka se v tem delu razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Stranka tega disciplinskega postopka je le izvedenec, ne pa tudi pravdne stranke. Zato pritožba stranke zoper tak sklep sploh ni dovoljena.

Čim se je moral izvedenec pripraviti na ustno podajanje izjemno zahtevnega izvedenskega mnenja, je upravičena tudi zahteva za plačilo po 4. točki 52. člena Pravilnika.

Škoda iz naslova zalog predstavlja navadno škodo, do katere je prišlo zaradi kršitve pogodbe tožene stranke, do povračila te škode pa je tožeča stranka upravičena na podlagi 266. člena ZOR.

Pogodbeni interes lahko predstavlja le dobiček, ki bi ga tožeča stranka dosegla, če tožena stranka ne bi odpovedala pogodbe oziroma njene izvršitve preprečila z kršitvijo pogodbe. Tako za primer kršitve pogodbe kot za primer odpovedi pogodbe gre tožeči stranki ta vrsta škode. Pri odpovedi podjemne pogodbe je namreč višina plačila po 629. členu ZOR enaka višini dobička, ki ga tožeča stranka ni prejela, pa bi ga prejela, če pogodba ne bi bila odpovedana in bi izdelala dogovorjeno količino potnih listin. Tudi za primer kršitve pogodbe je tožeča stranka upravičena do povračila izgubljenega dobička.

Za čas kršitve pogodbe je tožeča stranka upravičena le do povračila tistega izgubljenega dobička, ki bi ga tožena stranka kot možno škodo morala upoštevati ob sklenitvi pogodbe.

Kaj je neprimeren čas, zakon ne določa. Bistvo določila 333. člena OZ oziroma 3. odstavka 358. člena ZOR je v tem, da se trajno razmerje lahko odpove kadarkoli, neprimeren bi bil le čas, ko bi bila naslovniku povzročena neupravičena škoda in namen pogodbe še ne bi bil dosežen. Sankcija za takšno kršitev je torej lahko dolžnost povračila nastale škode, to pa je bilo tožeči stranki že priznano v okviru škode iz naslova zalog in izgubljenega dobička.

Vsi stroški nikakor niso bili vezani zgolj na pričakovanje, da bo nove potne listine izdelovala za toženo stranko. Gre za razvoj določenega izdelka, take stroške pa že po naravi stvari sama nosi oseba, ki razvija tak izdelek, stroške razvoja pa lahko na kupca (delno) prevali šele ob sklenitvi pogodbe za prodajo takega izdelka – v okviru dogovora o višini cene.