TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi drugotožene stranke se ugodi, izpodbijani del sodbe se delno razveljavi v prvem odstavku I. točke ter v II. in III. točki izreka sodbe v delih, ki se nanašajo na drugotoženo stranko, in se zadeva v tem obsegu odstopi stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Krškem v novo sojenje.

II. Pritožbi prvotožene stranke se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe delno spremeni

- v prvem odstavku I. točke izreka tako, da se znesek odškodnine, ki ga je prvotožena stranka dolžna plačati tožeči stranki, zniža na znesek 17.100,00 EUR, v presežku (do zneska 20.059,40 EUR s pp) pa se tožbeni zahtevek zoper prvotoženo stranko zavrne;

- v II. točki izreka tako, da je prvotožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 598,92 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

III. V preostalem se pritožba prvotožene stranke zavrne in se potrdi nespremenjeni in nerazveljavljeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

IV. Tožeča stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

V. Odločitev o stroških pritožbenega postopka drugotožene stranke se pridrži za končno odločbo v postopku pred Okrožnim sodiščem v Krškem.

V konkretnem primeru je bila drugotožena stranka (le) investitor in naročnik gradnje, ki je storitve gradnje prenesla na druge izvajalce (prvotoženo stranko in druge izvajalce), zato v razmerju do tožnika ni mogla predstavljati delodajalca. Zato delovno sodišče ni bilo stvarno pristojno za odločanje o tožnikovem zahtevku za plačilo odškodnine zoper drugotoženo stranko kot investitorja oziroma naročnika.

Tožnik je pripravljal teren za polaganje kulir plošč tako, da je ravnal površino z grabljami, pri čemer je hodil vzvratno, kar je bilo glede na naravo dela tudi edini možen način izvedbe. Tožnik je vedel, da so se na gradbišču jaški vsakodnevno odkrivali in prekrivali, in so bili torej jaški včasih odkriti, včasih pa pokriti. Glede na navedeno je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da tožniku ni mogoče očitati malomarnega ravnanja, ker naj od njega ne bi bilo mogoče pričakovati, da se bo za vsak korak obrnil nazaj in preverjal, ali je določen jašek pokrit ali ne. Tožnik je delno prispeval k nastanku nezgode, saj bi ob zavedanju, da so na gradbišču jaški včasih odkriti, moral ravnati previdneje in se pri vzvratni hoji vsake toliko časa prepričati, ali stopa proti odprtemu ali zaprtemu jašku. Pritožbeno sodišče tožnikov soprispevek k nastanku nezgode zato ocenjuje na 10 %.