TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 168/2001 I Ips 314/2002 z dne 21. 12. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 516/2000 z dne 30. 11. 2000 in s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju št. K 53/98 z dne 15. 3. 2000 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa zavrže.

Ker presoja sodišč v zvezi z zavrnitvijo številnih dokaznih predlogov obrambe zadosti kriterijem glede ugotavljanja morebitne kršitve tretje alineje 29. člena Ustave, za zatrjevano kršitev ne gre. Po oceni Ustavnega sodišča tudi ni podana kršitev prve alineje 29. člena Ustave, saj iz obrazložitve vseh treh izpodbijanih sodb izhaja, da se je pritožnik imel možnost seznaniti s spisovnim gradivom in se tako tudi pripraviti na obrambo. Sodišče je pojasnilo, na podlagi katerih, v dokaznem postopku izvedenih dokazov, ja pritožnika spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja. Obrazložilo je tudi, zakaj je zavzelo stališče, da se predlog za izločitev švicarske dokumentacije zavrne. Stališče prvostopensjkega sodišča sta potrdili tako sodišče druge stopanje kot Vrhovno sodišče. Ker so sodišča svoja stališča oprla na zakon in jih razumno obrazložila, po oceni Ustavnega sodišča takšna stališča ne pomenijo kršitev pravic, kakor jih zatrjuje pritožnik. Tudi stališče Vrhovnega sodišča, da kršitev (zapisnik o zaslišanju je pisala okrožna državna tožilka) ni vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe, ni mogoče označiti za samovoljno oziroma arbitrarno. Ker je bila pritožniku zagotovljena pravica do pritožbe, mu zato že iz tega razloga z odločitvijo Vrhovnega sodišča ni mogla biti kršena pravica iz 25. člena Ustave. Ker Vrhovno sodišče dveh enakih dejanskih primerov ni obravnavalo različno (temveč je šlo za dva različna primera), ni podana kršitev drugega odstavka 14. člena oziroma 22. člena Ustave. V delu, v katerem pritožnik uveljavlja kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, niso izčrpana vsa pravna sredstva, zato je Ustavno sodišče v tem delu njegovo ustavno pritožbo zavrglo. Preostalih pritožnikovih očitkov, navedenih v ustavni pritožbi, Ustavno sodišče ni moglo upoštevati, ker ni bila podana procesna predpostavka izčrpanja pravnih sredstev po vsebini.