na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Statut Univerze v Ljubljani
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 64-3494/2001, stran 6629 DATUM OBJAVE: 3.8.2001
VELJAVNOST: od 3.8.2001 / UPORABA: od 3.8.2001
RS 64-3494/2001
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 3.8.2001 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 12.2.2026: AKTUALEN.
3494. Statut Univerze v Ljubljani
V skladu z ustavno zagotovljeno avtonomijo Univerze in na podlagi zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93 in 99/99) ter odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 28/00) sta senat in upravni odbor Univerze v Ljubljani dne 9. 1. 2001 sprejela
S T A T U T
Univerze v Ljubljani
Univerze v Ljubljani
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Univerza v Ljubljani (v nadaljevanju: univerza), katere ustanovitelj je Republika Slovenija, je avtonomni izobraževalni, znanstvenoraziskovalni in umetniški visokošolski zavod s posebnim položajem.
Univerzo sestavljajo članice.
2. člen
Sedež univerze je v Ljubljani, Kongresni trg 12.
Univerza je pravna oseba.
3. člen
Univerza ima pečat okrogle oblike, katerega obris tvori napis: Univerza v Ljubljani. Sredi pečata je grb Republike Slovenije.
4. člen
Članica univerze ima pečat okrogle oblike, katerega obris tvori napis: Univerza v Ljubljani in ime članice. Sredi pečata je grb Republike Slovenije.
5. člen
Univerza ima svoj znak, zastavo in enotno grafično podobo, ki se uporablja na listinah univerze in njenih članic.
Enotna podoba se uredi s pravilnikom, ki ga sprejme senat univerze.
II. AVTONOMIJA UNIVERZE
6. člen
Univerza je pri izvajanju svoje dejavnosti avtonomna.
7. člen
Univerza uresničuje svojo avtonomijo s tem, da v skladu s svojim poslanstvom izvaja izobraževalno, znanstvenoraziskovalno in umetniško delo, zlasti da samostojno:
-
oblikuje strategijo svojega razvoja,
-
določa pravila svoje organizacije in delovanja,
-
oblikuje študijske in raziskovalne programe ter določa način njihovega izvajanja,
-
odloča o habilitaciji visokošolskih učiteljev (učitelji), znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev (sodelavci)in o merilih zanjo,
-
odloča o zaposlovanju učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev.
8. člen
Na univerzi ni dopustno delovanje političnih strank.
9. člen
Uniformirani pripadniki policije ali oboroženih sil ne smejo nepovabljeni vstopiti v prostore univerze, razen v nujnih primerih posredovanja, ko je v nevarnosti življenje in telo ali premoženje.
III. DEJAVNOST UNIVERZE
10. člen
Univerza prek svojih članic opravlja izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, umetniško, strokovno in druge dejavnosti.
Univerza lahko neposredno organizira izvajanje študijskih in znanstvenoraziskovalnih interdisciplinarnih programov.
Univerza ali članica, ki opravlja dejavnost, za katero je potrebno javno pooblastilo, opravlja to dejavnost v okviru tega pooblastila.
IV. ČLANICE UNIVERZE
11. člen
Članice univerze so redne in pridružene.
Redne članice so med seboj enakopravne.
Članica univerze je zavod brez pravne subjektivitete, ko v imenu in za račun univerze izvaja dejavnost v okviru nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega programa znanstvenoraziskovalnega dela, za katera zagotavlja sredstva država.
Članica univerze je hkrati zavod z lastnostjo pravne osebe in nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun pri izvajanju dejavnosti iz 16. člena tega statuta.
1. Redne članice
12. člen
Redne članice univerze so:
Fakultete:
Biotehniška fakulteta,
Ekonomska fakulteta,
Fakulteta za arhitekturo,
Fakulteta za družbene vede,
Fakulteta za elektrotehniko,
Fakulteta za farmacijo,
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo,
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo,
Fakulteta za matematiko in fiziko,
Fakulteta za pomorstvo in promet,
Fakulteta za računalništvo in informatiko,
Fakulteta za strojništvo,
Fakulteta za šport,
Filozofska fakulteta,
Medicinska fakulteta,
Naravoslovnotehniška fakulteta,
Pedagoška fakulteta,
Pravna fakulteta,
Teološka fakulteta,
Veterinarska fakulteta.
Umetniške akademije:
Akademija za glasbo,
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo,
Akademija za likovno umetnost.
Visoke strokovne šole:
Visoka šola za socialno delo,
Visoka šola za zdravstvo,
Visoka upravna šola.
2. Dejavnost članic
13. člen
Članice izvajajo nacionalni program visokega šolstva in nacionalni program znanstveno raziskovalnega dela ter opravljajo druge, s tem statutom določene dejavnosti.
Za izvajanje nacionalnih programov iz prvega odstavka tega člena, za katero zagotavlja sredstva Republika Slovenija, zaposluje univerza učno, raziskovalno in drugo osebje v skladu z enotno sistemizacijo delovnih mest na univerzi.
14. člen
Članice izvajajo nacionalni program visokega šolstva po načelu avtonomije stroke in načelu matičnosti, ki izhaja iz registrirane dejavnosti članic, v okviru odloka o preoblikovanju univerze in sklepa senata univerze.
Načelo matičnosti se izvaja v okviru nacionalnih programov visokega šolstva in raziskovalnega dela, pri postopkih napredovanj in habilitacij učiteljev ter pri mentorstvu podiplomskih študentov.
Kadar gre za registrirano interdisciplinarno dejavnost, ki jo izvaja več članic, se le-te med seboj dogovorijo o programu in deležu izvajanja.
15. člen
Za izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega programa znanstvenoraziskovalnega dela pridobivajo članice finančna sredstva prek žiro računa univerze v skladu z veljavnimi predpisi in v okviru sprejetega finančnega načrta.
V finančnem načrtu se določijo materialna sredstva za nemoteno delovanje uprave univerze pri izvajanju zlasti naslednjih skupnih nalog:
-
vzpostavitvi in vzdrževanju enotnega informacijskega sistema,
-
vzpostavitvi in vzdrževanju evidenc (kadrovskih, finančnih, študentskih in študijskih ipd.),
-
vzpostavitvi in koordiniranju kreditnega sistema,
-
organizaciji interdisciplinarnega študija, ki ga organizira univerza,
-
stalnem spremljanju in zagotavljanju kakovosti izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega in umetniškega dela,
-
izvajanju nadzora nad poslovno finančnimi tokovi znotraj univerze in izdelavo konsolidirane bilance,
-
vzpostavitvi in vodenju centralne evidence premoženja univerze in članic,
-
koordinaciji in nadzoru nad smotrno rabo in vzdrževanjem prostorov ter opreme univerze in članic,
-
načrtovanju in vodenju investicij,
-
vzpostavitvi in vzdrževanju enotnega knjižničnega sistema in arhiva univerze,
-
koordiniranju in evidentiranju sodelovanja v mednarodnih projektih na področju izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega in umetniškega dela,
-
organizaciji in izvajanju športne vzgoje na univerzi,
-
vzpostavitvi in skrbi za enoten protokol na univerzi.
Izhodišče za določitev višine nadomestila članice za financiranje skupnih nalog iz prejšnjega odstavka je celoten prihodek članice. Višino nadomestila določi upravni odbor univerze enkrat letno.
16. člen
V skladu s četrtim odstavkom 10. člena zakona o visokem šolstvu in prvim odstavkom 7. člena odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani lahko članica univerze s soglasjem ustanovitelja opravlja tudi drugo izobraževalno, raziskovalno, umetniško, razvojno in svetovalno dejavnost oziroma druge s tem povezane dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi tega statuta.
Članica ima žiro račun.
Članica neposredno na svoj račun dobiva finančna sredstva, pridobljena z dejavnostjo iz prvega odstavka tega člena in z izvajanjem nacionalnih programov visokega šolstva in znanstvenoraziskovalnega dela, za katero ne zagotavlja sredstev Republika Slovenija.
Za izvajanje dejavnosti iz prvega in tretjega odstavka tega člena zaposluje članica osebje v skladu s pravili, ki jih sprejme senat članice.
3. Pogoji za pridobitev članstva
17. člen
Redna članica lahko postane visokošolski zavod, ki:
-
ima opredeljeno študijsko in znanstvenoraziskovalno oziroma umetniško področje, ki ga ne izvaja nobena druga članica,
-
ima zagotovljene materialne pogoje (prostori, oprema, zagotovljena sredstva financiranja ipd.) za izvajanje svojega študijskega in znanstvenoraziskovalnega oziroma umetniškega programa,
-
zagotovi habilitirane učitelje za izvajanje študijskega in znanstvenoraziskovalnega oziroma umetniškega programa.
Izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti članice se preverja vsakih sedem let po postopku, ki ga predpiše ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.
18. člen
O sprejemu nove članice sklepa po predhodnem soglasju upravnega odbora univerze senat univerze z dvotretjinsko večino. Sklep mora biti obrazložen in posredovan ustanovitelju.
19. člen
Članica lahko nastane tudi z razdružitvijo obstoječe članice ali združitvijo dveh ali več obstoječih članic.
O tem odloča senat univerze z dvetretjinsko večino vseh članov na predlog senata članic iz prvega odstavka tega člena in po predhodnem mnenju upravnega odbora univerze.
4. Prenehanje članstva
20. člen
Članstvo v univerzi lahko preneha:
-
če izobraževalna dejavnost članice v celoti izpade iz nacionalnega programa visokega šolstva,
-
če članica ne izpolnjuje kadrovskih pogojev za izvajanje svojega programa,
-
če njeno delo ne ustreza univerzitetnim standardom kakovosti, kar ugotovi senat univerze s posebnim sklepom,
-
z razdružitvijo obstoječe članice, pridružitvijo k drugi članici ali z združitvijo dveh ali več obstoječih članic ter
-
na zahtevo senata članice.
O prenehanju članstva članice univerze sklepa senat univerze z dvotretjinsko večino vseh članov. Sklep mora biti obrazložen in posredovan ustanovitelju.
5. Pridružene članice
21. člen
V univerzo se lahko kot pridružene članice vključijo samostojni visokošolski in drugi samostojni zavodi.
Sklep o pridruženem članstvu sprejme senat univerze z dvetretjinsko večino vseh članov.
22. člen
Samostojni zavod, ki želi postati pridružena članica univerze, mora biti finančno samostojen in neodvisen ter mora imeti prostore in opremo za izvajanje svojega programa.
Samostojni visokošolski zavod, ki želi postati pridružena članica univerze, mora poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena izvajati dodiplomski študijski program, ki ga ne izvaja nobena od članic univerze, in imeti pedagoški kader, ki ustreza zahtevam univerze.
23. člen
Pridružena članica sme:
-
uporabljati informacijski in knjižnični sistem univerze,
-
imeti svojega predstavnika v senatu univerze s pravico odločanja v zadevah, ki se nanašajo na dejavnost pridružene članice,
-
imeti svojega predstavnika v študentskem svetu univerze,
-
po posebnem dogovoru uporabljati raziskovalno opremo univerze pri izvajanju skupnih raziskovalnih projektov z redno članico univerze,
-
predložiti senatu univerze svoj študijski program v potrditev,
-
sodelovati pri izvajanju pedagoškega programa članic,
-
na univerzi habilitirati svoje učitelje.
24. člen
Pravice in obveznosti med univerzo in pridruženo članico se uredijo s posebno pogodbo.
25. člen
Pridružena članica uporablja ime Univerze v Ljubljani, če in kolikor to dopušča pogodba o pridruženem članstvu. Diplome, spričevala in druge listine, ki jih izda pridružena članica iz drugega odstavka 22.člena, smejo vsebovati ime Univerze v Ljubljani podrejeno, v zvezi “Pridružena članica Univerze v Ljubljani”, ki sledi za navedbo polnega imena pridružene članice.
Diploma pridružene članice ni diploma Univerze v Ljubljani.
26. člen
Pridruženo članstvo preneha z izstopom ali s sklepom senata univerze, ki ga ta sprejme z dvotretjinsko večino vseh članov. Sklep mora biti obrazložen.
6. Notranja organiziranost članic
27. člen
Organizacijske enote članice so: oddelki, katedre, inštituti, klinike, centri in knjižnice.
Način oblikovanja in prenehanja ter vodenja organizacijskih enot uredijo članice s pravili.
28. člen
Organizacijo knjižnic in razporeditev knjižničnega gradiva uredijo članice skladno z načrtom enotnega knjižničnega sistema univerze, ki ga sprejme senat univerze.
Načrt enotnega knjižničnega sistema pripravi in njegovo delo usklajuje Komisija senata univerze za informacijski in knjižnični sistem.
V. PRAVNA SPOSOBNOST UNIVERZE IN ČLANIC
29. člen
Univerza nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
30. člen
Pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega programa znanstvenoraziskovalnega dela nastopa članica v imenu in za račun univerze.
Pri opravljanju dejavnosti iz 16. člena tega statuta nastopa članica v svojem imenu in za svoj račun.
31. člen
Univerzo predstavlja in zastopa rektor.
Rektor lahko pooblastila iz svoje pristojnosti, ki se nanašajo na izvajanje dejavnosti članic, prenese na dekane.
32. člen
Univerza odgovarja za obveznosti iz svoje dejavnosti z vsem svojim premoženjem.
Za obveznosti članice, ki nastanejo z opravljanjem dejavnosti iz 16. člena, odgovarja članica z vsem premoženjem.
VI. UPRAVLJANJE UNIVERZE
1. Organi univerze
33. člen
Organi univerze so:
-
rektor,
-
senat,
-
upravni odbor in
-
študentski svet.
34. člen
Organi članice univerze so:
-
dekan,
-
senat,
-
akademski zbor,
-
upravni odbor in
-
študentski svet.
Članica lahko poleg organov iz prejšnjega odstavka oblikuje še druge organe, katerih sestavo in pristojnosti določi s pravili.
35. člen
Postopki kandidiranja, volitev in razrešitev organov univerze se uredijo s pravilnikom, ki ga sprejmeta senat in upravni odbor univerze.
Določbe pravilnika, ki opredeljujejo volitve v študentski svet univerze in študentske svete članic, sprejme senat univerze po predhodnem soglasju študentskega sveta univerze.
1. Rektor
36. člen
Rektor vodi, zastopa in predstavlja univerzo, s tem da zlasti:
-
skrbi in odgovarja za zakonitost dela univerze in za izvrševanje njenih obveznosti, določenih z zakonom in drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze,
-
podpisuje listine univerze in pogodbe, ki jih sklepa univerza,
-
sklicuje in vodi seje senata univerze,
-
usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno oziroma umetniško in drugo delo članic univerze pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva,
-
izmed kandidatov, ki jih potrdi senat univerze, izbere prorektorje,
-
na predlog senata članice imenuje dekana članice,
-
na predlog dekana članice odloča o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja pedagoških delavcev, o njihovih prerazporeditvah med članicami znotraj univerze in o soglasjih za njihovo delo zunaj univerze,
-
opravlja promocije doktorjev znanosti,
-
podeljuje nagrade in priznanja univerze,
-
poroča o delu univerze senatu, upravnemu odboru in ustanovitelju,
-
izda sklep o razpisu in izvedbi volitev članov senata in upravnega odbora univerze,
-
določa sistemizacijo delovnih mest na univerzi,
-
opravlja druge naloge v skladu z zakonom, tem statutom in drugimi splošnimi akti univerze.
Rektor lahko za opravljanje posameznih opravil iz prvega odstavka tega člena pooblasti prorektorja.
37. člen
Odsotnega rektorja nadomešča eden od prorektorjev, ki ga določi rektor s pisnim pooblastilom.
Prorektor, ki nadomešča rektorja, ima v času rektorjeve odsotnosti iste pravice in dolžnosti kot rektor.
38. člen
Rektorja izvolijo za dobo štirih let učitelji in znanstveni delavci, zaposleni na univerzi s polnim delovnim časom, in tisti, ki izpolnjujejo pogoje za izvolitev v senat univerze, ter po en predstavnik študentskih svetov članic.
Za rektorja je lahko izvoljen, kdor je redni profesor in izpolnjuje pogoje za izvolitev v senat univerze.
Rektor je lahko ponovno izvoljen.
39. člen
Univerza ima tri prorektorje.
Prorektorje imenuje rektor izmed kandidatov, ki jih na predlog članic potrdi senat univerze.
Prorektor je lahko redni profesor, ki izpolnjuje pogoje za izvolitev v senat univerze.
40. člen
Če rektorju preneha funkcija pred potekom dobe, za katero je bil izvoljen, določi senat univerze enega izmed prorektorjev, da do izvolitve novega rektorja opravlja njegove naloge. Z izvolitvijo novega rektorja prenehajo funkcije dotedanjih prorektorjev.
41. člen
Posvetovalni telesi rektorja sta rektorjev kolegij in kolegij dekanov.
Rektorjev kolegij sestavljajo rektor, prorektorji, predsednik upravnega odbora in glavni tajnik univerze, kolegij dekanov pa rektor, prorektorji in vsi dekani članic.
Rektor sklicuje kolegija po potrebi.
42. člen
Volitve rektorja
Senat univerze 6 mesecev pred potekom mandata rektorja sprejme sklep o začetku postopka za izvolitev novega rektorja ter imenuje volilno komisijo.
Senati članic v 30 dneh po začetku postopka predlagajo kandidate.
Volilna komisija objavi listo kandidatov v 7 dneh po poteku roka za prijavo kandidatov.
Volitve rektorja potekajo v dveh krogih. Prvi krog poteka na članicah, drugi pa v senatu univerze, če nobeden od kandidatov v prvem krogu ni bil izvoljen.
Volitve v prvem krogu potekajo istočasno na vseh članicah. Izvoljen je kandidat, za katerega je glasovala večina volilcev, ki so glasovali.
Volitve v drugem krogu potekajo v senatu univerze. Člani senata volijo izmed dveh kandidatov, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov. Za rektorja je izvoljen kandidat, za katerega je glasovala večina vseh članov senata. Če dobita oba kandidata enako število glasov, se glasovanje ponovi. Rektor nima pravice glasovanja.
Rektor in prorektorji opravljajo svojo funkcijo do izvolitve novega rektorja in prorektorjev.
3. Senat univerze
43. člen
Senat je najvišji strokovni organ univerze.
Za člane senata (senatorji) so lahko izvoljeni učitelji članic, ki so zaposleni na univerzi s polnim delovnim časom, in študentje. Za člana senata univerze je lahko izvoljen tudi učitelj medicinskega kliničnega predmeta, ki ni zaposlen na univerzi s polnim delovnim časom.
Za člana senata iz vrst študentov ne more biti izvoljen študent prvega letnika ali absolvent.
Po položaju je član senata rektor.
44. člen
Mandatna doba članov senata iz vrst učiteljev je štiri leta, iz vrst študentov pa eno leto. Član senata je lahko ponovno izvoljen.
45. člen
Sklep o izvedbi volitev članov senata univerze izda rektor.
Senat vsake članice v roku 30 dni izvoli v senat univerze po enega predstavnika.
Študentski svet univerze v roku iz prejšnjega odstavka izvoli v senat univerze toliko predstavnikov študentov, da tvorijo sedmino članov senata.
46. člen
Senat univerze:
-
sooblikuje nacionalni program visokega šolstva in nacionalni program znanstvenoraziskovalnega dela,
-
oblikuje strategijo razvoja univerze in predlaga ustanovitelju sprejem ustreznih ukrepov za njeno uresničitev,
-
daje soglasje k letnemu delovnemu načrtu in programu razvoja univerze,
-
skupaj z upravnim odborom sprejema statut univerze,
-
odloča o sprejemu nove članice v univerzo, o prenehanju članstva v univerzi ter drugih statusnih spremembah članic,
-
sprejema splošne akte univerze za področje izobraževalnega, umetniškega in znanstvenoraziskovalnega dela univerze,
-
določa pogoje za oblikovanje programov v visokošolskem izobraževanju,
-
potrjuje enotni informacijski knjižnični načrt univerze,
-
daje soglasje k študijskim programom članic,
-
potrjuje teme doktorskih disertacij,
-
na predlog senata članice sprejema interdisciplinarne programe,
-
na predlog članice imenuje člane programskega sveta podiplomskega študija,
-
sprejema skupne osnove za preverjanje in ocenjevanje znanja v visokošolskem izobraževanju,
-
določa vsebino in obliko evidenc in dokumentacije, ki se vodijo v visokošolskem izobraževanju za študente,
-
daje mnenje k pobudam za ustanovitev visokošolskih zavodov,
-
daje mnenje k pobudam o preoblikovanju visokih strokovnih šol v fakultete,
-
sprejema merila in postopke za volitve v nazive učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev,
-
imenuje člane komisij in delovnih teles senata univerze,
-
sprejema merila za priznanje pomembnih umetniških del pri volitvah učiteljev umetniških disciplin,
-
povezuje in usklajuje raziskovalno delo članic univerze,
-
sprejema merila za ocenjevanje kakovosti in usmeritve za izboljšanje znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in pedagoškega dela članic,
-
pripravlja in sprejema elemente meril, po katerih študentje pripravljajo mnenje o pedagoški usposobljenosti učiteljev,
-
na predlog senata članice voli v naziv rednega profesorja in znanstvenega svetnika,
-
prek habilitacijske komisije daje članicam univerze soglasje pred prvo izvolitvijo v naziv ali izvolitev v višji naziv za učitelje in znanstvene delavce, razen za redne profesorje in znanstvene svetnike,
-
odloča o pritožbi kandidata zoper odločitev senata članice univerze o izvolitvi v naziv,
-
odloča o podelitvi častnega doktorata, naslova “zaslužni profesor” in naslova “častni senator Univerze v Ljubljani”,
-
sprejema študijski koledar,
-
v drugem krogu voli rektorja
-
potrjuje kandidate za prorektorje,
-
imenuje komisijo ter odloča o nostrifikaciji v tujini pridobljenih diplom v primerih, ki jih določa zakon,
-
razpravlja in odloča o mnenjih študentskega sveta univerze s področja njegove pristojnosti,
-
opravlja druge naloge, če je tako določeno z zakonom, tem statutom ali drugim splošnim aktom univerze.
47. člen
Senat univerze obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Senat univerze je sklepčen, če sta na seji navzoči dve tretjini članov.
Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov, če ni s tem statutom določeno drugače.
Za sprejem statuta sta potrebni dve tretjini glasov vseh članov senata.
Glasovanje na sejah senata je javno, če ni s tem statutom določeno drugače.
48. člen
Pred sprejemom splošnega akta ali sklepa, ki ima za posledico povečano porabo finančnih sredstev, mora senat pridobiti o tem soglasje upravnega odbora.
49. člen
Seje senata sklicuje in vodi rektor.
Sejo senata rektor skliče po potrebi ali na zahtevo članice. Sklic lahko predlagata tudi upravni odbor univerze ali študentski svet univerze.
O seji se piše zapisnik, ki ga podpišeta rektor in glavni tajnik univerze.
4. Delovna telesa senata univerze
50. člen
Senat ima naslednje komisije:
-
za dodiplomski študij,
-
za podiplomski študij,
-
za znanstvenoraziskovalno delo,
-
habilitacijsko komisijo,
-
za razvoj informacijskega in knjižničnega sistema,
-
za meduniverzitetno in mednarodno sodelovanje,
-
za pritožbe študentov,
-
za socialno-ekonomsko vprašanje študentov,
-
za Prešernove nagrade in priznanja študentom
-
statutarno komisijo
-
nostrifikacijsko komisijo,
-
za podeljevanje častnih nazivov in nagrad,
-
za samoocenjevanje kakovosti in razvoj univerze.
Senat univerze lahko po potrebi ustanovi še druge komisije in delovna telesa.
Sestavo in število članov komisije ali delovnega telesa, njegove naloge in pooblastila ter trajanje mandata članov določi senat s sklepom o ustanovitvi, če ni s tem statutom določeno drugače.
51. člen
Člani komisije oziroma delovnega telesa izvolijo predsednika.
Komisije oziroma delovna telesa so sklepčni, če je na seji navzoča večina članov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov.
52. člen
Habilitacijska komisija
Habilitacijska komisija predlaga senatu univerze izvolitev v naziv rednega profesorja ali znanstvenega svetnika.
Habilitacijska komisija daje soglasje članicam pred prvo izvolitvijo v naziv ali izvolitev v višji naziv za učitelje in znanstvene delavce, razen za redne profesorje in znanstvene svetnike.
53. člen
Habilitacijska komisija odloča na osnovi meril za izvolitev v naziv učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev v vseh disciplinah, ki so predmet študija, raziskovanja in umetniškega delovanja na univerzi.
Merila za izvolitev v naziv učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev so določena s posebnim aktom, ki ga sprejme senat univerze.
54. člen
Habilitacijska komisija ima trinajst članov.
V komisiji so po en predstavnik umetniških akademij, biotehnike, medicine in veterine ter po dva predstavnika za področje družboslovja, humanistike, naravoslovja in tehnike.
Član habilitacijske komisije je tudi predstavnik študentov, ki ga predlaga študentski svet univerze.
Člane habilitacijske komisije izvoli senat univerze za dobo dveh let izmed kandidatov, ki jih predlagajo senati članic oziroma študentski svet univerze.
Član habilitacijske komisije je lahko redni profesor, ki izpolnjuje pogoje za izvolitev v senat univerze.
Člani habilitacijske komisije na prvi seji izvolijo predsednika in namestnika predsednika.
55. člen
Habilitacijska komisija dela na sejah.
Habilitacijska komisija je sklepčna, če sta na seji navzoči dve tretjini vseh članov.
5. Upravni odbor univerze
56. člen
Upravni odbor je organ upravljanja, ki odloča zlasti o zadevah gospodarske narave in skrbi za njeno nemoteno materialno poslovanje.
Upravni odbor ima naslednje komisije:
-
sistemizacijska komisija,
-
komisija za delovna razmerja,
-
disciplinska komisija.
Upravni odbor lahko po potrebi ustanovi še druge komisije in delovna telesa.
57. člen
Upravni odbor ima devet članov, in sicer:
-
štiri predstavnike delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost (učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev),
-
enega predstavnika drugih delavcev, ki delajo na univerzi,
-
enega predstavnika študentov ter
-
tri predstavnike ustanovitelja.
V upravni odbor univerze ne morejo biti izvoljeni rektor in prorektorji ter člani senata univerze.
58. člen
Upravni odbor:
-
skupaj s senatom sprejema statut univerze,
-
sprejema splošne akte, ki urejajo upravljanje univerze in njeno materialno poslovanje ter delovna razmerja,
-
sprejema letni delovni načrt in program razvoja univerze ter spremlja njuno uresničevanje,
-
sprejema finančni načrt, zaključni račun (konsolidirano bilanco) in poslovno poročilo,
-
sprejme merila za razmejitev premoženja, pridobljenega iz javnih in drugih sredstev, ter merila za delitev odhodkov zaradi opravljanja javne službe in drugih dejavnosti,
-
odloča o zadevah gospodarske in materialne narave ter skrbi za nemoteno poslovanje univerze,
-
daje predhodno soglasje ob sprejemanju nove članice v univerzo,
-
daje ustanovitelju in rektorju predloge in mnenja o posameznih vprašanjih,
-
sprejema izhodišča za sistemizacijo delovnih mest,
-
na predlog članic sprejema sklepe o šolninah ter prispevkih za študij,
-
sprejema odločitve o upravljanju premoženja univerze,
-
sprejema poslovnik o svojem delu,
-
sprejema druge odločitve v zvezi z upravljanjem univerze.
59. člen
Mandat članov upravnega odbora je štiri leta, mandat predstavnika študentov pa dve leti.
60. člen
Člane upravnega odbora iz vrst delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, voli volilno telo, ki se oblikuje tako, da vanj izvoli vsaka članica po enega člana, ki ni član senata univerze.
Na listi kandidatov za člane upravnega odbora izmed učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev so izvoljeni tisti štirje kandidati, ki so prejeli največ glasov. Na listi predstavnikov drugih delavcev univerze pa je izvoljen tisti kandidat, ki je prejel največ glasov.
V primeru, da je več kandidatov prejelo enako število glasov, se za te kandidate volitve ponovijo.
Člana upravnega odbora iz vrst študentov imenuje študentski svet univerze po postopku, ki ga določa poslovnik študentskega sveta univerze. Za člana upravnega odbora ne more biti izvoljen absolvent.
Postopek volitev upravnega odbora določa poseben pravilnik.
61. člen
Upravni odbor je sklepčen, če je navzoča večina članov.
Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov.
Za sprejem statuta in drugih splošnih aktov je potrebna večina glasov vseh članov.
62 . člen
Upravni odbor deluje po poslovniku, ki ga sprejme na prvi seji.
6. Študentski svet univerze
63. člen
Študentski svet univerze je organ študentov univerze.
Študentski svet sestavljajo predsedniki študentskih svetov članic univerze, če ima članica več kot tisoč študentov, pa tudi podpredsednik študentskega sveta članice.
64. člen
Člani študentskega sveta na svoji prvi seji izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika.
Študentski svet lahko ob imenovanju predsednika in podpredsednika imenuje tudi njihove namestnike.
65. člen
Študentski svet obravnava in daje pristojnim organom univerze mnenje o statutu univerze in o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov. Študentski svet univerze oblikuje mnenje o kandidatih za rektorja univerze in voli člane organov univerze in njihovih delovnih teles iz vrst študentov.
66. člen
Študentski svet univerze deluje na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta.
Študentski svet je sklepčen, če je navzoča večina članov.
Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov.
O sejah se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik.
7. Organi članice
67. člen
Dekan
Dekan vodi, zastopa in predstavlja članico.
Dekan je hkrati poslovodni organ članice, ko ta posluje v okviru dejavnosti iz 16. člena tega statuta.
Dekan je strokovni vodja članice in opravlja naloge na temelju zakona, odloka o preoblikovanju univerze, tega statuta in pooblastil rektorja, ki jih le-ta prenese na dekana.
Dekan odgovarja za zakonitost dela na članici.
68. člen
Dekana imenuje rektor za dobo dveh ali štirih let na predlog senata članice izmed njenih učiteljev, ki izpolnjujejo pogoje za izvolitev v senat univerze.
Dekan je lahko ponovno imenovan.
Rektor lahko razreši dekana pred iztekom njegovega mandata na temelju obrazloženega sklepa senata članice, ki je bil sprejet z dvotretjinsko večino vseh članov senata članice.
Članica s svojimi pravili opredeli mandatno dobo dekana in način glasovanja senata članice za izvolitev dekana.
69. člen
Dekan pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega programa raziskovalnega ter umetniškega dela:
-
usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno in umetniško delo,
-
v skladu s svojimi pooblastili skrbi za zakonitost dela članice,
-
odloča o izvrševanju tistih opravil s področja materialnega poslovanja članice, ki so potrebna za tekoče in nemoteno izvajanje sprejetih programov iz nacionalnega programa visokega šolstva.
-
najmanj enkrat na leto poroča o delu senatu članice in rektorju,
-
sklicuje in vodi seje senata članice,
-
odloča o zadevah s področja delovnih razmerij delavcev članice razen o zadevah, za katere je izrecno pristojen rektor (t.j. sklenitev, prenehanje delovnega razmerja, prerazporeditev iz ene članice na drugo, soglasje za dopolnilno delo),
-
predlaga senatu članice kandidata za prodekana,
-
kot prvostopenjski organ odloča o vlogah študentov članice v študijskih zadevah, če ni s tem statutom določeno drugače.