na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
VSRS Sodba II Ips 82/2020 - krivdna odgovornost - dopuščena revizija - izvajanje javne službe - odgovornost izvajalca javne službe - opustitev dolžnosti vzdrževanja javne poti...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE
13.1.2021
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSRS Sodba II Ips 82/2020
INTERNA OZNAKA
VS00042754
SENAT, SODNIK
mag. Rudi Štravs (preds.), Tomaž Pavčnik (poroč.), mag. Nina Betetto, mag. Matej Čujovič, Karmen Iglič Stroligo
INSTITUT VSRS
krivdna odgovornost - dopuščena revizija - izvajanje javne službe - odgovornost izvajalca javne službe - opustitev dolžnosti vzdrževanja javne poti - vzdrževanje cestnih površin v zimskih razmerah - skrbnost dobrega strokovnjaka - padec na pločniku - ledena plošča - soprispevek oškodovanca - skrbnost povprečnega človeka kot pravni standard - sodna praksa Vrhovnega sodišča
PODROČJE VSRS
ODŠKODNINSKO PRAVO
IZREK
Revizija se zavrne.
JEDRO
Splošen pregled sodne prakse v primeru padcev in poškodb na poledenelih javnih površinah pokaže, da je najprej ključno, ali se je zimska služba (čiščenje in vzdrževanje) izvajala redno in ustrezno glede na zimske razmere.
Takšna zahteva pa mora biti uglašena z realnostjo in s tem tudi z možnostjo izvajalca gospodarske javne službe, da zmanjšuje škodljiva tveganja v tipičnem urbanem okolju. Drugačno stališče bi zanikalo samo izhodišče krivdne odgovornosti, katere nujna predpostavka je, da naslovnik pravne norme na predpisan način sploh lahko ravna. Če te možnosti ni ali pa je zahteva nerealna, tedaj bi šlo le še za navidezno krivdno odgovornosti, v resnici pa za prikrito objektivno odgovornost. Če se torej izvajalec gospodarske javne službe odziva na vremenske razmere oziroma če se zimska služba izvaja redno in ustrezno glede na razmere (čiščenje in posipavanje), le temu ne moremo naložiti bremena za popolno očiščenost, odsotnost ledu in varnost na prav vsakem delu javne pohodne površine, saj to ni življenjsko razumno pričakovanje.
Takšna zahteva pa mora biti uglašena z realnostjo in s tem tudi z možnostjo izvajalca gospodarske javne službe, da zmanjšuje škodljiva tveganja v tipičnem urbanem okolju. Drugačno stališče bi zanikalo samo izhodišče krivdne odgovornosti, katere nujna predpostavka je, da naslovnik pravne norme na predpisan način sploh lahko ravna. Če te možnosti ni ali pa je zahteva nerealna, tedaj bi šlo le še za navidezno krivdno odgovornosti, v resnici pa za prikrito objektivno odgovornost. Če se torej izvajalec gospodarske javne službe odziva na vremenske razmere oziroma če se zimska služba izvaja redno in ustrezno glede na razmere (čiščenje in posipavanje), le temu ne moremo naložiti bremena za popolno očiščenost, odsotnost ledu in varnost na prav vsakem delu javne pohodne površine, saj to ni življenjsko razumno pričakovanje.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.